ZOZP člen 7. OZ člen 153, 154, 154/2. ZPP člen 14.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – oprostitev odgovornosti – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem – subjektivna odškodninska odgovornost – nevezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo
Oba voznika sta kršila določila ZVCP, vožnja obeh je bila zaradi vpliva alkohola neprimerna. Zato je materialnopravno pravilna odločitev, da sta kriva oba enako.
pravica do obveščenosti delničarja - podatki o zadevah družbe - enakopravna obravnava vseh delničarjev
Če da poslovodstvo podatke posameznemu delničarju, jih mora (na zahtevo) dati tudi vsakemu drugemu delničarju. Poslovodstvo pa ima pravico, da zahtevanih podatkov ne da (kar velja lahko le za vse delničarje), če oceni, da so podani pogoji iz drugega odstavka 305. člena ZGD-1. V takšnem primeru se lahko delničar obrne na sodišče, ki odloča o tem, ali mora poslovodstvo dati zahtevane podatke (306. člen ZGD-1). V tem nepravdnem sodnem postopku pa sodišče odloča le o tem, ali je poslovodstvo delniške družbe utemeljeno zavrnilo (na skupščini) zahtevani podatek delničarja.
Postavitev izvedenca gradbene stroke, ki ga je sodišče prve stopnje tudi postavilo, je predlagala tožena stranka, tožeča stranka pa takemu dokaznemu predlogu ni nasprotovala, temveč je sodišču tudi sama predlagala, na katera sporna vprašanja naj odgovori izvedenec. Umik dokaznega predloga s strani tožene stranke in v taki situaciji takojšna zahteva tožeče stranke na postavitev izvedenca, ne pomeni, da je tožeča stranka ta dokaz predlagala prepozno.
OZ člen 131, 352, 352/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – premoženjska škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu – imisije – škoda zaradi gradnje – predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev metodološkega napotka – dokazna ocena
Subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi oškodovanec, ob ravnanju s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu, prišel do podatkov o relevantnih okoliščinah, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Ni treba, da se oškodovanec seznani z natančnim zneskom škode, temveč zadošča, da ima podatke, na podlagi katerih lahko ugotovi in zazna obseg škode.
razmerja med starši in otroki – zvišanje preživnine – bistveno spremenjene razmere
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo vrsto sprememb na strani tožnice, toženca in tožničine matere, pa vseeno zaključilo, da do bistvene spremembe razmer ni prišlo. Tak zaključek bi bil mogoč, če bi se razmere glede vseh treh pravno pomembnih okoliščin iz 129. člena ZZZDR (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta) spremenile tako, da bi vrednotno ravnotežje kljub spremembam ostalo enako kot prej. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
razmerja med starši in otroki – začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – ogroženost otroka – začasna odredba
Ker otroci pravdnih strank niso ogroženi, je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se mladoletni otroci pravdnih strank začasno zaupajo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku.
dvojno razpolaganje z nepremičnino - nedopustno ravnanje - vzročna zveza
Dvojno razpolaganje z nepremičnino je nedopustno ravnanje, saj pojem nedopustnega ravnanja ne obsega samo ravnanj, ki so v nasprotju z določenim predpisom ali splošnimi pravili pravnega reda, temveč tudi takšna, ki so v nasprotju z običajnimi normami obnašanja.
Tožeča stranka je imela že ob sklenitvi prodajne pogodbe vse možnosti, da svojo lastninsko pravico tudi vknjiži v zemljiški knjigi in s tem postane tudi pravni lastnik nepremičnin in ne zgolj njen dejanski posestnik.
Ker pa tožeča stranka svoje pravne možnosti ni izkoristila, ki jo je imela kljub dvojni prodaji, se je sama spravila v situacijo, ko je kasneje prišlo v sodnem postopku do drugačne pravne usode apartmaja in obstoj vzročne zveze med dvojno prodajo in kasneje nastalo škodo, ki je bil že v trenutku sklenitve prodajne pogodbe viseč in odvisen od delovanja tožeče stranke, je odpadel, ker tožeča stranka ni naredila nobene aktivnosti v zvezi z vknjižbo lastninske pravice.
Tako je tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati vzročne zveze med protipravnim ravnanjem toženih strank in nastalo škodo, saj vzročne zveze ni zamenjavati z dvojno prodajo, ki je protipravno ravnanje.
Pri odškodnini zaradi kršitve lizing pogodbe ni bistveno, kakšna je ocenjena tržna vrednost vozila, temveč ali je lizingodajalec pri prodaji vozila ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
Sporno je vprašanje, ali je tožnica uspela (glede toženca, fizične osebe) izkazati podlago iz prvega odstavka 404. člena OZ, in sicer glede dela obveznosti, ki pade na toženca, upoštevajoč končni cilj, da obveznosti izpolni tisti od solidarnih dolžnikov, ki je v resnici dolžan po 405. členu OZ in sicer kar izhaja kot dogovorjeno ali iz siceršnjih pravnih razmerij med udeleženci v poslu. Tožnica bi morala izkazati elemente odškodninske odgovornosti.
delni umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka – uspeh strank v pravdi – vročanje – pogodba o finančnem leasingu – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – vročanje pošiljk – pravočasnost trditev
Privolitev v delni umik tožbe je upoštevna, čeprav je tožena stranka pred tem umiku nasprotovala (2. odstavek 288. člena ZPP).
Uspeh stranke v pravdi se ugotavlja glede na višino tožbenega zahtevka ob odločanju o njem. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe in posledično temu delne ustavitve postopka je treba zahtevati izrecno (2. odstavek 154. člena in 2. odstavek 158. člena ZPP).
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je namenjen izrednim situacijam, ko je treba koristi otroka zavarovati pred zaključkom pravdnega postopka, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nepopravljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.
S tem, ko sodišče strankam ni vročalo mnenj CSD, ni zagrešilo kršitve načela kontradiktornosti postopka.
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 22, 22/1, 24.
oskrba s pitno vodo – plačilo porabljene vode
Dokazanost navedb, da je prišlo do zamrznitve vode v javnem vodovodnem omrežju, da je bila posledično motena oskrba z vodo na toženčevem priključku, da mu je tožnikov delavec dal navodilo, naj za preprečitev ponovnega motenja pusti nekoliko odprto pipo v svojem domu, da je vtoževana količina vode, kolikor odstopa od toženčeve povprečne porabe, posledica upoštevanja tega navodila, bi mogla utemeljevati zaključek, da je tožnik upravičen zaračunati le povprečno porabo vode v primerljivem obdobju. Ker bi s takim ravnanjem toženec preprečil neizpolnjevanje tožnikove obveznosti o redni oskrbi s pitno vodo, mu ne bi bilo dopustno naložiti bremena, povezanega s takim ravnanjem, in ki bi bilo ugotovljivo ob upoštevanju odstopanja ugotovljene porabe vode v obdobju, na katerega se nanaša sporna terjatev, od povprečne porabe vode tožnika v daljšem obdobju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081997
OZ člen 62, 311, 631. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 182, 182/3.
podjemna pogodba – pogodba o delu – direktna tožba podizvajalca zoper naročnika – zakonita cesija – rok, določen v mesecih – računanje časa – ugovor litispendence – izpodbojnost plačila podizvajalcu – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – sklep o preizkusu terjatev – končni seznam preizkušenih terjatev – pogojna terjatev – podredni tožbeni zahtevek – stroški postopka – pobot stroškov – stroški stranskega intervenienta
S sklicevanjem na zapadlost tožnikove terjatve do stranskega intervenienta ni mogoče sklepati tudi na dospelost terjatve stranskega intervenienta do tožene stranke. Na dospelost terjatve stranskega intervenienta do tožene stranke ni mogoče sklepati niti iz sklicevanja na izkazanost toženkinega zadrževanja nekaj čez 100.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da je navedeni znesek tožena stranka zadrževala na podlagi pogodbe, sklenjene s stranskim intervenientom, po kateri je imela pravico zadržati plačilo zaradi zavarovanja pogodbenih obveznosti do končne primopredaje vseh del oziroma do potrditve končnega obračuna s strani naročnika. Da je bil ta pogoj za sprostitev zadržanih sredstev izpolnjen in je s tem zapadla tudi terjatev stranskega intervenienta do tožene stranke, pa tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala.
Ker je v sklepu o preizkusu terjatev tožnikova terjatev obravnavana kot pogojna, ni bojazni, da bi tožnik prišel do dvakratnega poplačila svoje terjatve (po sodbi v tem sporu in v stečajnem postopku po sklepu o preizkusu terjatev), ker bo z nastopom razveznega pogoja – to je poplačila tožnikove terjatve po izpodbijani sodbi, terjatev tožeče stranke do stranskega intervenienta prenehala. Zato ni utemeljen niti v pritožbah izpostavljen ugovor litispendence, niti ugovor res iudicata. Plačilo tožene stranke kot naročnika tožeči stranki kot podizvajalcu oziroma sodelavcu podjemnika na podlagi 631. člena OZ tudi ni izpodbojno v stečajnem postopku zoper stranskega intervenienta kot podjemnika.
Plačnik stroškov druge stranke in njenega intervenienta je le stranka postopka, ni pa zavezanec za povrnitev stroškov stranski intervenient. Ker stranski intervenient ni zavezanec za povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke, do pobota njunih stroškov ne more priti. Tak pobot je mogoč le med stroški obeh pravdnih strank.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pravni interes za ugotovitveno tožbo - sklepčnost tožbe
Če je s posebnimi predpisi določeno,da se sme vložiti ugotovitvena tožba, tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa. V konkretnem primeru je ZFPPIPP takšen predpis, ki tožeči stranki daje pravico do vložitve ugotovitvene tožbe, ker ji je bila v stečajnem postopku prerekana izločitvena pravica, ne da bi posebej utemeljevala svoj pravni interes, saj ima v takšnem primeru pravico vložiti tožbo, ki jo zakon sam opredeli kot ugotovitveno tožbo.
Toda privilegij neutemeljevanja pravnega interesa mora vlagatelj vseeno upravičiti tako, da predloži napotitveni sklep stečajnega sodišča, kar je tožeča stranka smiselno storila, ko je predložila dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Ko sodišče takšno tožbo prejme, še vedno mora paziti na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti in ima pravico in dolžnost, da samo ugotavlja pravno relevantne procesne podatke in seveda tudi ugotavlja materialnopravne relevantne podatke, ker pravda, ki teče v primeru napotitvenega sklepa ni absolutno samostojna, ampak je vezana na dogajanje v stečajnem postopku in tako se sicer uveljavljeno razpravno načelo sme prebiti s preiskovalnim načelom.
Za sklepčnost tožbe, kot jo je vložila tožeča stranka, je pravno odločilno dejstvo začetek stečajnega postopka, ker je izločitvena pravica pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika in mora ta pravica obstajati na dan začetka stečajnega postopka.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – gradbeni objekt – pojem stavbe – provizorij – kontejner
Četudi je tak objekt (kontejner s platneno streho) vpisan v kataster stavb, to še ne pomeni, da ga mora sodišče s stvarnopravnega vidika presojati kot stavbo. Sodišče namreč ni vezano na dejanske ugotovitve drugih organov iz drugih postopkov.
obveznost plačila - plača - pogodbeni dogovor o plači - plačilo razlike v plači
Delavec se lahko z delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi dogovori za ugodnejše pravice od tistih, ki mu jih dajejo zakon, podzakonski akti, kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca. Tožnik se je s toženo stranko v pogodbi o zaposlitvi dogovoril za višjo plačo, kot bi mu šla po Pravilniku o plačah, vendar to še ne pomeni, da takšna pogodbena določba ni pravno veljavna. Na veljavnost te pogodbene določbe nima bistvenega vpliva ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi vedel, kakšen način nagrajevanja bo veljal zanj. Zmoten je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi, zato ker naj bi tožena stranka storila napako, ker z njim ni sklenila aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Napaka tožene stranke ne more iti tožniku v škodo. Tožena stranka je imela možnost s tožnikom skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi, v katerem bi se z njim dogovorila za plačo, ki bi bila v skladu z določili Pravilnika o plačah. Ker tega ni storila, je edino upoštevna in zavezujoča določba pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na tožnikovo plačo. Zato je bila med tožnikom in toženo stranko dogovorjena osnovna plača v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi. S tem pa je podana tudi obveznost tožene stranke, da je tožniku osnovno plačo v takšni višini (ob upoštevanju usklajevanja v skladu s Pravilnikom o plačah) tudi obračunavala in izplačevala.
stroški pravdnega postopka – povračilo stroškov pravdnega postopka – načelo uspeha – načelo potrebnosti – potrebnost stroškov – odmera stroškov – nagrada za postopek
Prvostopenjsko sodišče je priglašeno nagrado za postopek priznalo le v znesku 10 % v odvetniški tarifi določene nagrade in kot nosilni razlog za zmanjšanje nagrade navedlo ugotovitev, da je tožena stranka v predmetnem postopku vložila identičen odgovor na tožbo (ter prvo in drugo pripravljalno vlogo) kot v drugem postopku. Vendar če je nagrada odvetniku predpisana s tarifo, se le-ta odmeri po tarifi in kriterijih iz tarife in ne po poljubnih kriterijih. Gre za dva ločena postopka, v katerih tožnika nista identična, sodišče pa o povrnitvi stroškov odloča v vsakem postopku posebej, upoštevaje pri tem le kriterij potrebnosti teh stroškov za vsako konkretno pravdo. Čim je prvostopenjsko sodišče presodilo strošek nagrade pooblaščencu tožene stranke za postopek kot potrebnega za pravdo, je bilo dolžno le-to odmeriti in glede na uspeh tožene stranke skladno s tar. št. 3100 ZOdvT tudi priznati toženi stranki po navedeni tar. št. predpisano nagrado v celotnem obsegu.
ZP-1 člen 26, 26/2, 163, 163/9. ZVoz člen 50, 50/11, 58, 58/1.
stranska sankcija - odvzem motornega vozila - nevaren voznik - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu - sorazmernost med izrekom stranske sankcije in ciljem njenega izreka - ponovitvena nevarnost - vožnja v času, ko se je izvrševala sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Pri izreku odvzema motornega vozila vozniku, ki je lastnik odvzetega predmeta, je potrebno upoštevati okoliščine iz 26. člena ZP-1, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija večja ali manjša (drugi odstavek 26. člena ZP-1) in pri tem istočasno oceniti, ali vse navedene okoliščine utemeljujejo zaključek, da je storilec nevaren voznik oziroma, ali je podana ponovitvena nevarnost storitve prekrška z istim vozilom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0074791
SPZ člen 115. ZPSPP člen 19.
dobava energije - stroški upravljanja - stroški obratovanja - poslovna stavba - najem poslovnega prostora - zavezanec za plačilo stroškov - lastnik prostora - razmerje med lastnikom in najemnikom - relativno pravno razmerje - aktivna legitimacija dobavitelja - dejanska raba
Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe po zakonu bremenijo zgolj lastnika.
19. člen ZPSPP ureja zgolj (relativno) pravno razmerje med lastnikom in najemnikom in ne določa pravic in obveznosti najemnika do tretjih oseb - v konkretnem primeru do dobavitelja toplote (tožnice). Navedenega določila tako ni mogoče uporabiti za utemeljitev upravičenja tretje osebe (dobavitelja toplote) do najemnika oziroma nasprotno: za izključitev odgovornosti lastnika. Ker ne gre za zakonsko predpisano obveznost najemnika v razmerju do dobaviteljev, dobavitelj nima aktivne legitimacije v razmerju do najemnika. Dejanska raba, katere upravičenje ni utemeljeno na lastninski pravici, za najemnika ne ustvarja zaveze za plačilo vtoževanih stroškov. Ker najemnik ni pasivno legitimiran v razmerju do dobaviteljev, tudi ne pride v poštev subsidiarna odgovornost lastnika prostorov.
Dobavitelj lahko plačilo stroškov dobave toplotne energije zahteva neposredno le od etažnega lastnika (toženke), ta pa jih - odvisno od najemne pogodbe, lahko nato terja od najemnika.