pravica do obveščenosti delničarja - podatki o zadevah družbe - enakopravna obravnava vseh delničarjev
Če da poslovodstvo podatke posameznemu delničarju, jih mora (na zahtevo) dati tudi vsakemu drugemu delničarju. Poslovodstvo pa ima pravico, da zahtevanih podatkov ne da (kar velja lahko le za vse delničarje), če oceni, da so podani pogoji iz drugega odstavka 305. člena ZGD-1. V takšnem primeru se lahko delničar obrne na sodišče, ki odloča o tem, ali mora poslovodstvo dati zahtevane podatke (306. člen ZGD-1). V tem nepravdnem sodnem postopku pa sodišče odloča le o tem, ali je poslovodstvo delniške družbe utemeljeno zavrnilo (na skupščini) zahtevani podatek delničarja.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi o dopolnitvi tožbe, ki jo je tožeča stranka na poziv sodišča vložila v spis. Sodišče prve stopnje je dopolnjenemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi pred tem dalo toženi stranki možnost da se z dopolnitvijo seznani. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZOZP člen 7. OZ člen 153, 154, 154/2. ZPP člen 14.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – oprostitev odgovornosti – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem – subjektivna odškodninska odgovornost – nevezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo
Oba voznika sta kršila določila ZVCP, vožnja obeh je bila zaradi vpliva alkohola neprimerna. Zato je materialnopravno pravilna odločitev, da sta kriva oba enako.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/8.
zavrženje tožbe – pravni interes – postopek osebnega stečaja – prijava terjatve v stečajnem postopku – priznana terjatev
Tožeča stranka je v tej pravdi vtoževano terjatev prijavila v stečajnem postopku, stečajni upravitelj pa jo je priznal. To pomeni, da je o terjatvi, ki je predmet tega pravdnega postopka, že pravnomočno odločeno v postopku osebnega stečaja nad toženko. S tem je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje te pravde (8. odstavek 301. člena ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083091
OZ člen 39, 40, 50, 86, 564. ZD člen 55. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
pogodba o preužitku – navidezna pogodba – darilo – nedopusten nagib – aleatorna pogodba – ničnost – prikrajšanje nujnega deleža – očitno nesorazmerje dajatev – zahtevek za vrnitev darila – vračunanje daril v dedni delež (kolacija) – običajna manjša darila
Ker obračunski pristop v primeru pogodbe o preužitku ne pride v poštev in ker se s tožbo ne zahteva razveza pogodbe zaradi njenega neizpolnjevanja, v tej pravdi ni odločilno vprašanje, katere pogodbene obveznosti točno in v kakšni vrednosti je prva toženka po sklenitvi sporne pogodbe pa do smrti zapustnika izpolnjevala. Neizpolnjevanje prevzetih obveznosti s strani prve toženke po sklenitvi sporne pogodbe bi sicer lahko kazalo na darilni namen pogodbenikov v fazi sklenitve sporne pogodbe. Vendar pa je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je prva toženka (vsaj določene) obveznosti po pogodbi izpolnjevala.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog - zavrženje predloga - nov dokaz
Tožena stranka je podala predlog za obnovo postopka prepozno, saj ga ni podala v roku tridesetih dni od dneva, ko je mogla navesti sodišču nova dejstva oz. predložiti nova dokazila (čl. 396/1-6 ZPP). Zato je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavržen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0083097
ZD člen 34.
začasne odredbe – dedovanje – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – pogodba o dosmrtnem preživljanju – navidezna pogodba – darilo – vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – sklepčnost tožbe
Izpodbojna pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino, z darilom, ima podobno naravo kot pravica izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. Pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža. Zunaj teh okvirov pa ostane izpodbijano pravno dejanje v veljavi. Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža je zato oblikovalne in dajatvene narave. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.
Zavezovalni pravni posel ni zgolj predpostavka za ustanovitev stvarne pravice/obveznosti, temveč predstavlja samostojno obligacijsko zavezo, za katero je značilno, da bo, tako v primeru, če pride do prenosa lastninske pravice na obremenjeni nepremičnini, kot tudi v primeru, če kasneje na podlagi zavezovalnega pravnega posla ne pride do ustanovitve stvarne pravice, dolžnik še naprej (osebno) zavezan k izpolnitvi dolžnega ravnanja, upnik pa upravičen zahtevati izpolnitev do dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083129
OZ člen 35, 37. SPZ člen 113. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prodajna pogodba – kakšen mora biti predmet obveznosti – nemogoč predmet obveznosti – nedopusten predmet obveznosti – ničnost pogodbe zaradi predmeta – hišniško stanovanje – izpolnitveno ravnanje – sprememba etažnega načrta – sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino
Splošni skupni deli stavbe v etažni lastnini ne morejo biti samostojen predmet razpolaganja v pravnem prometu. Takšen pravni posel je ničen.
Obveznost tožene stranke, da spremeni etažni načrt tako, da bo hišniški prostor predstavljal samostojen del stavbe, na katerem bo možen vpis etažne lastnine, sama po sebi še ni nedopustna, saj je pod določenimi pogoji izvedljivo, da pride do takšne spremembe. Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za nemogoč predmet obveznosti, pa je treba upoštevati, da mora biti predmet izpolnitvenega ravnanja objektivno mogoč. Pri tem je treba izhajati samo iz tiste vsebine izpolnitvenega ravnanja, ki je določena v pogodbi.
Ob sklenitvi pogodbe je bil hišniški prostor že v solastnini posameznih etažnih lastnikov stavbe. Za spremembo skupnega dela v posamezni del v etažni lastnini je potreben ustrezen sporazum etažnih lastnikov (113. člen SPZ). Zgolj sprememba etažnega načrta stavbe v takšni situaciji (glede na pogodbeno opredeljeno vsebino toženkinega izpolnitvenega ravnanja) še ne more privesti do tega, da bi se hišniški prostor iz splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini „prelevil“ v samostojen oziroma posamezen del stavbe (ali njegov del), na katerem bi bilo mogoče vknjižiti etažno lastnino.
Nepravnomočnost sodbe, v zvezi s katero je bila izdana dopolnilna sodba, nima vpliva na pravnomočnost in izvršljivost dopolnilne sodbe. Enako bi namreč veljalo tudi v primeru, če bi bilo o vseh tožbenih zahtevkih odločeno z eno sodno odločbo. Tudi ta bi namreč lahko bila le delno pravnomočna.
Ker je s sodbo ugotovljeno, da je pogodba razdrta, se ni mogoče sklicevati več na načelo sočasnosti izpolnitve. Prvi pogoj za uspešno uveljavljanje ugovora neizpolnitve je namreč ta, da dejansko obstajata vzajemni pogodbeni zavezi, ki ju je treba sočasno izpolniti, vendar ti zaradi razdrtja prodajne pogodbe ne obstajata (več).
Sporno je vprašanje, ali je tožnica uspela (glede toženca, fizične osebe) izkazati podlago iz prvega odstavka 404. člena OZ, in sicer glede dela obveznosti, ki pade na toženca, upoštevajoč končni cilj, da obveznosti izpolni tisti od solidarnih dolžnikov, ki je v resnici dolžan po 405. členu OZ in sicer kar izhaja kot dogovorjeno ali iz siceršnjih pravnih razmerij med udeleženci v poslu. Tožnica bi morala izkazati elemente odškodninske odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064741
OZ člen 103, 126, 126/1, 270, 270/1, 619, 626, 642, 642/3, 648. ZASP člen 17, 99, 99/1.
podjemna pogodba – avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – izvršitev dela – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pravica do prve objave
V obravnavanem primeru gre za razmerje, pri katerem gre za podjemniško pogodbo, katere predmet je avtorsko delo.
Pogodba lahko preneha po volji naročnika (648. člen OZ), ali po volji avtorja, ki pa ima v primerjavi z naročnikom za odstop manjši interes in največkrat ne nastopa v vlogi, ko bi lahko drugi stranki postavljal pogoje. Ima pa izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno (17. člen ZASP). Avtor lahko s pravico do prve objave naročniku prepreči, da bi postal lastnik naročenega dela, ki je lahko zaradi tega oškodovan. Njegovo pričakovanje, da bo postal lastnik dela, se je izjalovilo, kar ima zanj škodne posledice.
delni umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka – uspeh strank v pravdi – vročanje – pogodba o finančnem leasingu – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – vročanje pošiljk – pravočasnost trditev
Privolitev v delni umik tožbe je upoštevna, čeprav je tožena stranka pred tem umiku nasprotovala (2. odstavek 288. člena ZPP).
Uspeh stranke v pravdi se ugotavlja glede na višino tožbenega zahtevka ob odločanju o njem. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe in posledično temu delne ustavitve postopka je treba zahtevati izrecno (2. odstavek 154. člena in 2. odstavek 158. člena ZPP).
gospodarski spor - odločanje brez glavne obravnave
Ker bi glede na navedbe v tožbi in odgovoru na tožbo sodišče prve stopnje moralo o nespornosti dejanskega stanja odločati na podlagi presoje listinskih dokazov, pogoji za izdajo sodbe brez glavne obravnave v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni.
Gestorjev nagib je vselej altruističen, njegov namen je dosega tuje koristi. Česa takšnega sodišče prve stopnje v ravnanju tožeče stranke ni ugotovilo, saj je njeno ravnanje temeljilo na pogodbi.
Določba petega odstavka 123. člena ZP-1 med drugim predpisuje, da če je hramba zaseženega predmeta zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda. Navedena zakonska določba sicer predpisuje, da se v teh okoliščinah takšen predmet proda, vendar pritožbeno sodišče to zakonsko določbo ocenjuje po njenem namenu, to je, da se čim hitreje eliminirajo stroški hrambe predmeta, ki so očitno nesorazmerni, ta nesorazmernost pa je tem bolj očitna, kolikor je predmet manjše vrednosti, prav slednja okoliščina pa praviloma prodajo takšnega predmeta minimalne oziroma majhne vrednosti onemogoča ter bi bilo povsem neracionalno glede na namen zakonodajalca navedeno zakonsko določbo zaradi tega tolmačiti tako, da gre za eliminacijo navedenih stroškov hrambe predmeta zgolj z njegovo prodajo in ne tudi uničenjem.
ZP-1 člen 27, 27/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/5. ZPrCp člen 105, 105/5, 105/5-4, 106, 106/1, 106/3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 2, 2/2, 2/3, 4.
dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila - izrek sankcij - olajševalne okoliščine - predkaznovanost - stek - dvakratnik največje mere posamezne vrste globe - absolutna bistvena kršitev postopka
Glede na ugotovitev toksikološke preiskave obdolženki odvzete krvi, iz katere izhaja, da je obdolženka imela v krvi lorazepam, se zgolj na podlagi takšnega rezultata šteje, da je vozila pod vplivom teh snovi, kar istočasno predpostavlja njeno zmanjšano sposobnost za vožnjo, ne da bi se ugotavljal in presojal dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060798
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožnica upravičena v tem oziru tožencu ničesar „zaračunati.“ Prav tako pa je brezpredmetna obširna pritožbena razlaga, kakšne vrste davek je DDV, kakšen je sistema obračuna DDV v Sloveniji (in po svetu), kakor tudi dejstvo, da je tožnica sicer (kar se tiče transakcij, ki v skladu z določbami ZDDV-1 so obdavčljive) zavezanka za plačilo tega davka.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083117
URS člen 34, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 339, 339/1.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – župan – pravica do osebnega dostojanstva – svoboda izražanja – spletni komentarji – denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – žaljivost
Toženec je s spletnima komentarjema, v katerih je tožnika primerjal s Hitlerjem, navajal, da bo položnice „požrl v svojem smrdljivem gobcu“, ter podal označbo „banda pokvarjena“, presegel meje ustavno zajamčene svobode izražanja in nedopustno posegel v čast in dobro ime tožnika.
Sodišče prve stopnje je nadalje ob tehtanju toženčeve pravice do svobode izražanja in tožnikove pravice do osebnega dostojanstva presodilo vse zatrjevane in hkrati izkazane relevantne okoliščine primera, pri tem pa upoštevalo tako objektivna kot subjektivna merila žaljivosti. V zvezi s tem je izrecno poudarilo, da se je bil dolžan tožnik (ki je bil v času objave spornih komentarjev župan) glede na svojo funkcijo oziroma kot javna oseba sprijazniti z resno in ostro kritiko svojega ravnanja (četudi se z njo ne bi strinjal). Pravilno pa je opozorilo tudi, s čim so bile meje takšne (dopustne) kritike v konkretnem primeru s strani toženca (očitno) prekoračene.
Okoliščina, da je nezadovoljstvo z delom župana izražala velika večina lokalnega prebivalstva in da je bil toženec samo eden od nezadovoljnih občanov, njegovega konkretnega protipravnega ravnanja v ničemer ne upravičuje. Nezadovoljstvo je moč izražati tudi na dopusten način.