Določba petega odstavka 123. člena ZP-1 med drugim predpisuje, da če je hramba zaseženega predmeta zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda. Navedena zakonska določba sicer predpisuje, da se v teh okoliščinah takšen predmet proda, vendar pritožbeno sodišče to zakonsko določbo ocenjuje po njenem namenu, to je, da se čim hitreje eliminirajo stroški hrambe predmeta, ki so očitno nesorazmerni, ta nesorazmernost pa je tem bolj očitna, kolikor je predmet manjše vrednosti, prav slednja okoliščina pa praviloma prodajo takšnega predmeta minimalne oziroma majhne vrednosti onemogoča ter bi bilo povsem neracionalno glede na namen zakonodajalca navedeno zakonsko določbo zaradi tega tolmačiti tako, da gre za eliminacijo navedenih stroškov hrambe predmeta zgolj z njegovo prodajo in ne tudi uničenjem.
ZP-1 člen 27, 27/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/5. ZPrCp člen 105, 105/5, 105/5-4, 106, 106/1, 106/3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 2, 2/2, 2/3, 4.
dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila - izrek sankcij - olajševalne okoliščine - predkaznovanost - stek - dvakratnik največje mere posamezne vrste globe - absolutna bistvena kršitev postopka
Glede na ugotovitev toksikološke preiskave obdolženki odvzete krvi, iz katere izhaja, da je obdolženka imela v krvi lorazepam, se zgolj na podlagi takšnega rezultata šteje, da je vozila pod vplivom teh snovi, kar istočasno predpostavlja njeno zmanjšano sposobnost za vožnjo, ne da bi se ugotavljal in presojal dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila.
Gestorjev nagib je vselej altruističen, njegov namen je dosega tuje koristi. Česa takšnega sodišče prve stopnje v ravnanju tožeče stranke ni ugotovilo, saj je njeno ravnanje temeljilo na pogodbi.
Postavitev izvedenca gradbene stroke, ki ga je sodišče prve stopnje tudi postavilo, je predlagala tožena stranka, tožeča stranka pa takemu dokaznemu predlogu ni nasprotovala, temveč je sodišču tudi sama predlagala, na katera sporna vprašanja naj odgovori izvedenec. Umik dokaznega predloga s strani tožene stranke in v taki situaciji takojšna zahteva tožeče stranke na postavitev izvedenca, ne pomeni, da je tožeča stranka ta dokaz predlagala prepozno.
OZ člen 131, 352, 352/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – premoženjska škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – skrbnost, ki se zahteva v pravnem prometu – imisije – škoda zaradi gradnje – predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev metodološkega napotka – dokazna ocena
Subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi oškodovanec, ob ravnanju s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu, prišel do podatkov o relevantnih okoliščinah, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Ni treba, da se oškodovanec seznani z natančnim zneskom škode, temveč zadošča, da ima podatke, na podlagi katerih lahko ugotovi in zazna obseg škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064741
OZ člen 103, 126, 126/1, 270, 270/1, 619, 626, 642, 642/3, 648. ZASP člen 17, 99, 99/1.
podjemna pogodba – avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – izvršitev dela – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pravica do prve objave
V obravnavanem primeru gre za razmerje, pri katerem gre za podjemniško pogodbo, katere predmet je avtorsko delo.
Pogodba lahko preneha po volji naročnika (648. člen OZ), ali po volji avtorja, ki pa ima v primerjavi z naročnikom za odstop manjši interes in največkrat ne nastopa v vlogi, ko bi lahko drugi stranki postavljal pogoje. Ima pa izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno (17. člen ZASP). Avtor lahko s pravico do prve objave naročniku prepreči, da bi postal lastnik naročenega dela, ki je lahko zaradi tega oškodovan. Njegovo pričakovanje, da bo postal lastnik dela, se je izjalovilo, kar ima zanj škodne posledice.
Za priposestvovanje služnosti dejstvo njene koristnosti (potrebnosti) ni pomembno. Razen tega je treba prenehanje služnosti, če je postala nekoristna, uveljavljati z ustreznim zahtevkom v pravdi (zgolj ugovor pri tem ne zadošča).
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - TUJCI
VSL0063150
ZLNDL člen 1, 1/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZFPPIPP člen 22, 300, 300/2, 310, 310/2. UZITUL člen 16, 16/2. ZTLR člen 29, 72, 72/1. SPZ člen 43, 43/2.
stečajni postopek - izločitvena pravica - pogoji za priposestvovanje - tujci - tuja pravna oseba - lastninjenje - družbena lastnina - sprememba zakonodaje - MSVN
Stečajni dolžnik ima pasivno procesno in materialnopravno legitimacijo v pravdi na ugotovitev (ne)obstoja izločitvene pravice le, če je ta izločitveno pravico prerekal, sicer pa ne.
ZLNDL ne velja za tuje fizične in pravne osebe. V konkretnem primeru se uporablja UZITUL, zato bi morala tožeča stranka dokazati, da je do njegove uveljavitve dne 26. 6. 1991 že potekla desetletna priposestovalna doba. Od tega trenutka dalje pa tujci v Republiki Sloveniji niso mogli pridobiti lastninske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
Na dan 31. 12. 1990 je imela pritožnica na spornih nepremičninah le pravico uporabe, ne pa lastninske pravice, ki bi jo pred tem pridobila na pravnoposlovni podlagi ali s priposestvovanjem To pomeni, da razen pravice uporabe na nepremičnini ni imela nobene pravice, ki bi ji jo lahko in bi jo morala priznati Republika Slovenija na podlagi določb MSVN in njegovih prilog.
Ni naloga sodišča, da zbira podatke o premoženjskem stanju, temveč da preverja njihovo resničnost, v kolikor upnik z njimi postreže.
Že pritožnikov predlog za odlog plačila je bil tako skop, da ga niti ni bilo mogoče preizkusiti, zato pritožnik sedaj nekorektno sodišču očita nepreizkusljivost njegove odločitve za zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse.
stvarna pristojnost - hitri postopek - redni postopek - imetništvo vozniškega dovoljenja - izrek kazenskih točk - predpisana sankcija
Okoliščina, ali je storilec v času storitve prekrška imel veljavno vozniško dovoljenje, ali ne in da se mu v primeru, če le-tega nima, KT tudi ne bi mogle izreči, niti izvršiti, nikakor ne more vplivati na ugotavljanje stvarne pristojnost glede odločanja o konkretnem prekršku, torej o razmejitvi med hitrim in rednim postopkom.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – predmet zavarovanja – premoženje dolžnika – poslovni delež – rubež poslovnega deleža v lasti tretje osebe – neprimernost predmeta zavarovanja
Začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve je omejena na tista sredstva oziroma stvari, ki so last dolžnika oziroma tožene stranke. Tožeča stranka predlaga rubež 100% poslovnega deleža, ki pripada edinemu družbeniku tožene stranke, to je družbi P. d. o. o. Poslovni delež torej ni stvar ali premoženje dolžnika, temveč neke druge pravne osebe. S takim predlogom zato ni mogoče doseči zavarovanja vtoževane terjatve.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073544
ZST-1 člen 11, 11/4. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 355, 386.
sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – zavrženje revizije – omejena poslovna sposobnost – osebni stečaj – pravdna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja – denarni zahtevek, ki vpliva na obseg stečajne mase – akcesorna terjatev – stroški postopka – poroštvo – pooblastilo stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno zahteva od prvo toženke, da bi morala dodatno izkazati, da je poskušala neuspešno pridobiti posojilo za plačilo sodne takse, saj pritožba pravilno poudarja, da s tako slabim premoženjskim, likvidnostnim in finančnim stanjem družbe, posojila v nobenem primeru ne bi dobila.
Denarni zahtevek na plačilo določenega zneska, zavarovanega med drugim tudi s poroštvom toženca nedvomno vpliva na obseg stečajne mase, pri čemer je za odločitev, ali gre za dejanje toženca, ki spada v stečajno maso, bistven glavni predmet spora.
ugotavljanje sporne vrednosti – denarni zahtevek – stroški postopka – povod za pravdo – neplačilo zavarovalnine
Po določbi 45. člena ZPP mora prvostopno sodišče pri ugotavljanju sporne vrednosti postopati le, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – odsotnost tožene stranke – sodba na podlagi pripoznave – predlog za preložitev naroka – pravočasnost vloge, vezane na rok – navadna poštna pošiljka – priporočena poštna pošiljka
ZPP strankam ne nalaga, da morajo vloge sodišču pošiljati priporočeno. S kakšno pošiljko (torej navadno ali priporočeno) bodo to storile, je povsem v domeni strank. Z vidika omenjenega zakona je pomembno le, da sodišče njihovo pošiljko (v kolikor je ta vezana na rok oziroma je njena vložitev časovno zamejena) pravočasno prejme. Ker je v konkretnem primeru ni prejelo (niti ni izkazano, da bi jo toženka poslala), je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave (3. odstavek 454. člena v zvezi s 316. členom ZPP) in je pritožničino navajanje, da naj bi ji bila (z izdajo izpodbijane sodbe) odvzeta pravica do obrambe, neutemeljeno.
ZIZ člen 46, 46/1, 87, 87/1, 91, 91/1, 92, 92/1, 280, 290. ZPP člen 184, 184/3, 315. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 31, 31/1, 78, 78/2, /8/3, 83, 83/1.
odškodninska odgovornost izvršitelja – opustitev pravočasnega predloga za vpis rubeža premičnin v register pri AJPES
Če bi toženec vpis rubeža premičnin in prepoved njihove odtujitve v register zahteval pravočasno (v s Pravilnikom določenem roku - najkasneje naslednji delovni dan po opravljenem rubežu oz. zaznambi v rubežnem zapisniku), bi upoštevaje, da vpis v register učinkuje od trenutka, ko je AJPES prejel zahtevo za ta vpis, tožnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih premičninah (in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku) še pred prekinitvijo izvršilnega postopka zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad tožnikovim dolžnikom.
Razlog za neprihod priče na sodišče ne more biti okoliščina, da je priča mnenja, da o zadevi ne ve ničesar, saj priči ni treba biti znano, o čem jo bo sodišče spraševalo, in zato tudi nima pravice do vpogleda v sodni spis pred pričanjem.
Dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma trajna nelikvidnost nista pravno pomembni za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, saj gre za materialnopravni pogoj, ki je pomemben za začetek postopka osebnega stečaja. Za ta postopek so pomembni le razlogi za insolventnost.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2–8, 454. OZ člen 82, 82/2, 83.
spor majhne vrednosti – materialno procesno vodstvo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – relativna kršitev določb pravdnega postopka
Opustitev materialno procesnega vodstva bi pomenila zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj tožena stranka ne zatrjuje, da bi takšna kršitev prerasla v kršitev pravice do izjave ali kakšno drugo bistveno kršitev določb postopka.
Določilo je nejasno, če do njegovega pomena ni mogoče priti z uporabo jezikovne ali namenske metoda iz 82. člena OZ.
odvzem predmetov - odvzem osebnega vozila - last tretje osebe
Prvostopno sodišče je odločitev o tem, da je potrebno v konkretnem primeru lastnici, ki sicer ni storila prekrška, z njenim vozilom pa ga je storil njen mož, to je obdolženec, odvzeti vozilo, sprejelo na podlagi temeljite analize storilčevega obnašanja v cestnem prometu vse od leta 2012 do 2015 in ugotovitev, da je bil obdolženec v zadnjih treh letih večkrat zaradi težjih cestnoprometnih prekrškov obravnavan pred sodiščem, da je bil štirikrat kaznovan zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pri tem še trikrat zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Po oceni pritožbenega sodišča je nepomembno, ali je lastnica bila s tem dejstvom, da storilec njeno vozilo uporablja, seznanjena. Ključno pri tem je, da sta obdolženec in pritožnica partnerja, ki stanujeta na istem naslovu in da ima obdolženec ves čas dostop do tega vozila in bi ga imel tudi v primeru vrnitve.