ugotavljanje sporne vrednosti – denarni zahtevek – stroški postopka – povod za pravdo – neplačilo zavarovalnine
Po določbi 45. člena ZPP mora prvostopno sodišče pri ugotavljanju sporne vrednosti postopati le, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073544
ZST-1 člen 11, 11/4. ZFPPIPP člen 131, 131/2, 355, 386.
sodne takse – oprostitev plačila sodne takse – zavrženje revizije – omejena poslovna sposobnost – osebni stečaj – pravdna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja – denarni zahtevek, ki vpliva na obseg stečajne mase – akcesorna terjatev – stroški postopka – poroštvo – pooblastilo stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljeno zahteva od prvo toženke, da bi morala dodatno izkazati, da je poskušala neuspešno pridobiti posojilo za plačilo sodne takse, saj pritožba pravilno poudarja, da s tako slabim premoženjskim, likvidnostnim in finančnim stanjem družbe, posojila v nobenem primeru ne bi dobila.
Denarni zahtevek na plačilo določenega zneska, zavarovanega med drugim tudi s poroštvom toženca nedvomno vpliva na obseg stečajne mase, pri čemer je za odločitev, ali gre za dejanje toženca, ki spada v stečajno maso, bistven glavni predmet spora.
ZIZ člen 46, 46/1, 87, 87/1, 91, 91/1, 92, 92/1, 280, 290. ZPP člen 184, 184/3, 315. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 31, 31/1, 78, 78/2, /8/3, 83, 83/1.
odškodninska odgovornost izvršitelja – opustitev pravočasnega predloga za vpis rubeža premičnin v register pri AJPES
Če bi toženec vpis rubeža premičnin in prepoved njihove odtujitve v register zahteval pravočasno (v s Pravilnikom določenem roku - najkasneje naslednji delovni dan po opravljenem rubežu oz. zaznambi v rubežnem zapisniku), bi upoštevaje, da vpis v register učinkuje od trenutka, ko je AJPES prejel zahtevo za ta vpis, tožnik pridobil zastavno pravico na zarubljenih premičninah (in s tem ločitveno pravico v stečajnem postopku) še pred prekinitvijo izvršilnega postopka zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad tožnikovim dolžnikom.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – predmet zavarovanja – premoženje dolžnika – poslovni delež – rubež poslovnega deleža v lasti tretje osebe – neprimernost predmeta zavarovanja
Začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve je omejena na tista sredstva oziroma stvari, ki so last dolžnika oziroma tožene stranke. Tožeča stranka predlaga rubež 100% poslovnega deleža, ki pripada edinemu družbeniku tožene stranke, to je družbi P. d. o. o. Poslovni delež torej ni stvar ali premoženje dolžnika, temveč neke druge pravne osebe. S takim predlogom zato ni mogoče doseči zavarovanja vtoževane terjatve.
stvarna pristojnost - hitri postopek - redni postopek - imetništvo vozniškega dovoljenja - izrek kazenskih točk - predpisana sankcija
Okoliščina, ali je storilec v času storitve prekrška imel veljavno vozniško dovoljenje, ali ne in da se mu v primeru, če le-tega nima, KT tudi ne bi mogle izreči, niti izvršiti, nikakor ne more vplivati na ugotavljanje stvarne pristojnost glede odločanja o konkretnem prekršku, torej o razmejitvi med hitrim in rednim postopkom.
Posnetek videonadzorne kamere na parkirišču pred trgovinskim centrom ni nedovoljen dokaz niti v primeru, če opozorila, da se izvaja video nadzor ne bi bilo. Gre za trk ustavne pravice do zasebnosti in ustavne pravice do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine. Po opravljenem testu sorazmernosti je sodišče prednost podelilo oškodovančevi pravici do osebne varnosti in pravici do varstva zasebne lastnine. Drugačna odločitev bi bila neživljenjska, saj bi pomenila, da obdolženčeva pravica do zasebnosti, ko izvršuje kaznivo dejanje, pretehta nad pravico oškodovanca do osebne varnosti in varstva zasebne lastnine, potencialni obdolženci pa bi lahko računali na večji uspeh pri izvrševanju kaznivih dejanj.
Dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma trajna nelikvidnost nista pravno pomembni za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, saj gre za materialnopravni pogoj, ki je pomemben za začetek postopka osebnega stečaja. Za ta postopek so pomembni le razlogi za insolventnost.
VODE - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074792
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. 451. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ribnica člen 39.
spor majhne vrednosti - posebna pravila v postopkih majhne vrednosti - omejeno število vlog - druga pripravljalna vloga tožene stranke - nova dejstva - oskrba s pitno vodo - količina porabljene oziroma izlite vode - okvara vodomera - absolutna bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - nepravilen prenos podatkov
Zgolj dejstvo, da je bil vodomer pokvarjen in ga je bilo potrebno zamenjati, količine izlite vode ne dokazuje.
V primeru kršitve po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP gre za to, da sodišče v razlogih sodbe vsebini dokaznega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko ima (nepravilno prenese podatke iz listinskega gradiva v sodbo).
Tožena stranka mora navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (v postopkih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi in odstopa zadeve v odločanje pravdnemu sodišču, pa v svoji prvi pripravljalni vlogi). V drugi pripravljalni vlogi lahko tako tožena stranka podaja nova dejstva le, če je to nujno zaradi navedb, ki jih je v svoji vlogi podala tožeča stranka.
Ker je, kot je zapisalo sodišče prve stopnje, bančno kartico izročil blagajničarki samo eden od sostorilcev (A.), je zato glede tega odločilnega dejstva, kdo je pravzaprav spravil v zmoto posameznega blagajničarja v naštetih trgovinah, nasprotje z dejstvenim opisom, da so vsi štirje, obtoženi, A. in še dva neznana moška, dajali v plačilo bančni kartici obeh oškodovancev in na ta način tudi spravljali v zmoto posamezne trgovce v trgovinah.
Pritožbeno sodišče sicer v celoti pritrjuje pritožničinim povzetkom prakse Ustavnega in Vrhovnega sodišča na 8. in 9. strani pritožbe, ki sta skozi dosedanje delo izoblikovali standarde, po katerih je treba za uresničitev navedenega pravnega jamstva iz 3. alineje 29. člena Ustave, posameznemu dokaznemu predlogu ugoditi oziroma kdaj ga je mogoče/dovoljeno zavrniti, brez da bi bilo to jamstvo zanikano. Njihovo bistvo tako ni v zapovedovanju nižjim sodiščem, kar bi nenazadnje nasprotovalo vsaj 125. členu Ustave, ampak v razmejevanju položajev, pri čemer je temeljno merilo pravna relevantnost - odločilnost predlaganega dokaza. Ta je odvisna od predmeta obravnavanja, ki je, ko gre za sodbo, zajet v opisu dejanja.
pravica uporabe svojega jezika - pripadnik narodne skupnosti - nepopolna vloga
Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo v postopku pred organi tudi izven območja, na katerem sta uradna jezika tudi italijanski in madžarski jezik, vselej pravico uporabljati svoj jezik. Uporaba določb o popravi vlog (predložitvi vloge v jeziku organa) pa ne pride v poštev za tiste vloge, ki jih vlagajo pripadniki narodne skupnosti pri organu izven območja narodne skupnosti v jeziku narodne skupnosti, četudi ta jezik ni uradni jezik organa, ki tak postopek vodi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSM0022532
ZD člen 123, 123/1, 132, 132/1, 142, 142/1. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1.
denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sporna višina odškodnine - smrt stranke med visečnostjo pravde - procesno nasledstvo - univerzalno nasledstvo po materialnem pravu - dedovanje - dedič postane stranka v postopku v trenutku smrti
Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku, pod razveznim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
OZ člen 287, 288. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
vrstni red obračunavanja – zamuda s plačilom – zamudne obresti – absolutne bistvene kršitve ZPP – nepopolna dokazna ocena
Kršitev 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana le, če sodbe zaradi nerazumljivosti, protislovnosti ali neobrazloženosti sploh ni mogoče preizkusiti. Če pa sodišče ne upošteva metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, je bodisi podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, bodisi gre za (če je argumentacija v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili), zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
ZPP člen 243. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
neuporabno izvedensko mnenje – odmera nagrade in stroškov izvedenca
S strani izvedenca medicinske stroke podano dopolnilno izvedensko delo je neuporabno v konkretni pravdi, saj sodišču prve stopnje ne more biti v pomoč pri razjasnitvi dejstev, glede katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (kar je v skladu z 243. členom ZPP smisel izvedbe dokaza z izvedencem), upoštevaje da na s strani sodišča postavljena vprašanja sploh ne odgovarja.
Izvedenec je specifični pomočnik sodnika, zato je naloga sodišča, da ob odmeri nagrade in stroškov izvedencu ne glede na siceršnje vsebinske pripombe strank, ki bi lahko bile upoštevne v postopku vsebinskega obravnavanja izvedenskega dela presodi, ali je izvedenec s strani sodišča zastavljeno mu nalogo tudi izpolnil, saj je le v tem primeru lahko upravičen do nagrade za opravljeno delo.
ZNP člen 35, 35/1, 45, 45/1, 46. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti – udeleženec postopka
Materialnopravno zmotno je stališče, da pritožnici pripada status udeleženke postopka že zato, ker po 1. odstavku 45. člena ZNP sodi v krog oseb, ki so procesno legitimirane za vložitev predloga.
Od povprečno skrbne osebe, posebej pa od odvetnika, ki je seznanjen s težo posledic izostanka oprave konkretnega procesnega dejanja, se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče.
V primeru, ko pride do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz 1. odstavka 158. člena, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu.
ZPP člen 142, 142/4, 450, 450/1. ZOdvT tarifna številka 6000.
spor majhne vrednosti – pisnost postopka – izvedba naroka – vročanje v hišni predalčnik – fikcija vročitve – obvestilo o opravljeni vročitvi – javna listina – stroški postopka – pavšalni znesek za fotokopiranje
Na nastop fikcije vročitve nima nobenega vpliva dejstvo, da vročevalec po izteku roka za prevzem pošiljke te ni mogel vložiti v hišni predalčnik, ker je bila pošiljka prevelika. Toženec je bil poučen, da bo pošiljka zato vrnjena sodišču. Pošiljke ni prevzel, čeprav je vedel, kje ga čaka, zato se ne more sklicevati, da mu vsebina pošiljke ni znana. Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina in se domneva, da je njegova vsebina resnična. Toženec sicer sme dokazati nasprotno, vendar gola trditev, da obvestila ni prejel, ne zadošča, da bi izpodbil navedeno zakonsko domnevo, posebej še, ker toženec sam poudarja, da ima urejen in dostopen hišni predalčnik. Potemtakem ni verjetno, da bi se obvestilo, ki mu ga je pustil vročevalec, lahko izgubilo.
Pri odločanju o popolni oprostitvi plačila sodnih taks je v primerih, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, potrebno pri ugotavljanju pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in ZSVarPre.
Predlagatelj je v predlogu korektno predstavil sporno pravno razmerje in vsebino predlagane sodne poravnave. V predlogu se je celo izrecno skliceval na 309. člen ZPP, ki ureja preventivno (pretorično) poravnavo. Po navedenem zakonskem določilu lahko tisti, ki namerava vložiti tožbo, poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo. V tem primeru torej ne gre za pravdni ali nepravdni postopek, kot si napačno razlaga sodišče prve stopnje. Tudi krajevna pristojnost sodišča ni pogoj, če se stranke predlagane sodne poravnave z njo strinjajo. Prav tako ni pomembno, da je predmet predlagane sodne poravnave razdružitev solastnega nepremičnega premoženja, o kateri bi sicer odločalo sodišče v nepravdnem postopku. Po stališču pravne teorije tudi v takem primeru ni videti vsebinske ovire za sklenitev sodne poravnave na podlagi navedenega zakonskega določila.