Predlagatelj je v predlogu korektno predstavil sporno pravno razmerje in vsebino predlagane sodne poravnave. V predlogu se je celo izrecno skliceval na 309. člen ZPP, ki ureja preventivno (pretorično) poravnavo. Po navedenem zakonskem določilu lahko tisti, ki namerava vložiti tožbo, poskusi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima nasprotna stranka prebivališče, doseči sodno poravnavo. V tem primeru torej ne gre za pravdni ali nepravdni postopek, kot si napačno razlaga sodišče prve stopnje. Tudi krajevna pristojnost sodišča ni pogoj, če se stranke predlagane sodne poravnave z njo strinjajo. Prav tako ni pomembno, da je predmet predlagane sodne poravnave razdružitev solastnega nepremičnega premoženja, o kateri bi sicer odločalo sodišče v nepravdnem postopku. Po stališču pravne teorije tudi v takem primeru ni videti vsebinske ovire za sklenitev sodne poravnave na podlagi navedenega zakonskega določila.
Pri odločanju o popolni oprostitvi plačila sodnih taks je v primerih, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo, potrebno pri ugotavljanju pravnega standarda občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje upoštevati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata ZBPP in ZSVarPre.
Skladno z določilom 176. člena ZDR-1 mora delodajalec o disciplinski odgovornosti delavca odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za kršitev oz. najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Glede na to, da je tožena stranka o disciplinski odgovornosti tožnice odločila šele 10. 3. 2014, čeprav se je z očitanimi kršitvami seznanila najkasneje dne 23. 1. 2014, je vodenje disciplinskega postopka zoper tožnico zastaralo.
invalid III. kategorije invalidnosti - kmet - vzrok poškodbe - vzročna zveza
Tožnik je pri toženi stranki zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, kot kmet. Pri teh zavarovancih je potrebno pri ugotavljanju poškodbe pri delu (kot vzroka nastanka invalidnosti) ugotoviti vzročno zvezo med poškodbo in opravljanjem dela, ki spada v okvir dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan. Padec z lestve v času, ko gre kmet na podstrešje z namenom, da vzame material, s katerim bo uredil oskrbo hleva z elektriko, se po stališču pritožbenega sodišča šteje za del opravljanja kmečke dejavnosti. Tako obstaja vzročna zveza med padcem in opravljanjem dela, kar pomeni, da je pri tožniku ugotovljena invalidnost III. kategorije posledica poškodbe pri delu.
ZPP člen 18, 339, 339/2, 339/2-3. ZDSS-1 člen 19, 52, 52/1. ZSDU člen 27, 27/3, 33, 53, 53/1, 53/1-2.
kolektivni delovni spor - zavrženje predloga - sodelovanje delavcev pri upravljanju - svet delavcev - predlogi kandidatov - volitve članov sveta delavcev
S predlogom v kolektivnem delovnem sporu je mogoče izpodbijati sklep volilne komisije o zavrnitvi kandidature in zahtevati neveljavnost volitev članov sveta delavcev. Nima pa predlagatelj sodnega varstva za ugotovitev neveljavnosti umikov podpore kandidaturi, saj gre za ugotovitev dejstva. Nedopusten je tudi del predloga, da se nasprotni udeleženki naloži sprejem sklepa o pravočasni in formalno popolni kandidaturi predlagatelja ter sklepa o objavi kandidatne liste, na kateri bo kot kandidat naveden tudi predlagatelj, izvedba vseh potrebnih volilnih opravil in glasovanja na nadomestnih volitvah za člana sveta delavcev, saj vsebinsko odločanje o predlogu v kolektivnem delovnem sporu mimo določb 33. in 53. člena ZSDU ni predvideno. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu o predlogu odločalo po vsebini, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP v tem delu pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in predlog v tem delu zavrglo.
Umik podpore kandidaturi, ko je ta vložena, v ZSDU ni predviden. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je predlagatelj že dan pred koncem kandidacijskega postopka, podal predlog za kandidaturo z zadostno podporo zaposlenih, v nadaljevanju pa je bila vloga po mnenju nasprotne udeleženke formalno pomanjkljiva le zaradi nezadostnega števila podpisov. Glede na to, da mora biti po tretjem odstavku 27. člena ZSDU predlogu kandidata za člana sveta delavcev priložena tudi pisna izjava kandidatov, da se s kandidaturo strinja (izpolnjevanje tega pogoja ni sporno), umiki podpore delavcev po vložitvi pravočasne in formalno popolne kandidature niso dopustni. Če želi delavec z aktivno volilno pravico po vložitvi kandidature umakniti oziroma odreči podporo posameznemu kandidatu, lahko to stori le na glasovanju.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. Sporno razmerje med pravdnima strankama je bilo pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz odločbe toženke. S to odločbo toženka res ni odpravila v tožbi napadanih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Ker je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno na podlagi določb ZOPRZUJF, bi moralo sodišče prve stopnje, ob svojem odločanju to ugotoviti in v skladu z 274. členom ZPP tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanih odločb, zavreči.
Čeprav pritožnika izpostavljata, da ni bilo nobene namere goljufije oziroma oškodovanja ter da sta za delovanje podjetja vložila vse osebno premoženje in premoženje staršev, kar vse so izgubili, vsa ta zatrjevanja v končni posledici ne spreminjajo dejstev, ugotovljenih v tem kazenskem postopku, da sta prikrila oškodovani družbi A. d.o.o. slabo finančno stanje družbe V. d.o.o. in naročila blago, ki ga po dobavi in izstavitvi računov ter njihovi zapadlosti nista plačala.
okvara telefonske centrale - dogovor o novi centrali - popravilo stare centrale - podjemna pogodba
Iz tožbenih trditev jasno izhaja, da je tožeča stranka svoj zahtevek temeljila na podjemni pogodbi. Tožena stranka je torej imela vse možnosti, da bi se glede te trditvene podlage izrekla in predlagala ustrezne dokaze, čeprav je sama zatrjevala drugačno pogodbeno razmerje med strankama. V takšni procesni situaciji je sodišče tudi ni bilo med postopkom dolžno opozarjati, da s svojim ugovorom ne bo uspela, saj bi s tem lahko že prestopilo mejo svoje nepristranskosti. Zato tudi odločitev sodišča za toženo stranko ni mogla predstavljati presenečenja, saj je temeljila na dejstvih, ki jih je tožeča stranka navajala.
spor majhne vrednosti – ugovor zastaranja – terjatev za uporabo telefonov – razpis glavne obravnave
Če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka, lahko sodišče o zahtevku odloči brez razpisa naroka (2. odstavek 454. člena ZPP). Pritožnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, naj izvršilno sodišče preda zadevo v pravno obravnavo. Taka zahteva ne predstavlja zahteve po izvedbi naroka. Sodišče prve stopnje jo je pravilno razumelo kot zahtevo za obravnavanje o utemeljenosti tedaj še upnikove zahteve za plačilo v okviru pravdnega – in ne le izvršilnega – postopka. Glede na to je pravilen zaključek sodbe o izpolnjenosti pogojev za izdajo sodbe brez obravnave.
OZ ne določa, v katerem primeru že nastopi „neizterljivost terjatve“. Sodna praksa VS RS je to praznino do neke mere že zapolnila, in sicer tako, da je odločilo, da mora biti upnik pri izterjavi skrben in mora glede terjatve ukreniti vse, da bi preprečil njeno poznejšo neizterljivost (odločba VS RS, III Ips 39/2003). Če ravna tako in dolžnik ne izpolni, potem nastopi neizterljivost in mora odstopnik poravnati obveznosti do prevzemnika terjatve.
Opustitev plačila sodne takse ni ovira za dopustitev spremembe tožbenega zahtevka.
ZPP člen 133, 133/1, 318, 318/1. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo - vročanje
Temeljni pogoj za izdajo zamudno sodbe je, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor in da tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku iz 277. člena ZPP. Poštar je sodno pisanje (tožbo s pozivom toženi stranki, naj nanjo odgovori) vročil delavcu tožene stranke (skladiščniku), ki je vročilnico podpisal. S takšno vročitvijo je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov se lahko poda le zaradi novih kršitev pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je delavec storil po pisnem opozorilu.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik sam izstopiti iz sindikata in da bi šele na ta način prenehala obveza tožene stranke do obračunavanja in plačevanja članarine oziroma odtegovanja tega zneska od tožnikove plače in nakazovanje sindikatu. Tožnik je kot delavec tožene stranke upravičen kadarkoli preklicati soglasje glede izplačevanja sindikalne članarine ter delodajalcu prepovedati nadaljnje odtegovanje članarine. Ker je tožnik preklical soglasje za odtegovanje dela plače za članarino in blagajno vzajemne pomoči, je tožnikov zahtevek za plačilo nezakonito odtegnjenega zneska plače utemeljen.
Tožnik, ki je uveljavljal sodno varstvo zoper upravna akta tožene stranke o negativni uskladitvi pokojnin, je tekom sodnega postopka umrl. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, kar pomeni, da jih niti v sodnem postopku ne more uveljavljati nihče drug, razen zavarovanca. Če zavarovanec ali uživalec določene denarne dajatve med postopkom umre, ni več tožeče stranke, s katero bi se nadaljeval sodni postopek. Ker je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek smrti tožnika, ki v sodnem postopku ne more več biti stranka, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Z izpodbijano sodbo je tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od povrnjenega dela znižane pokojnine utemeljeno zavrnjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je zakonodajalec v ZOPRZUJF to vprašanje rešil na način, da se protiustavno znižani del pokojninskih dajatev izplača v dve delih in le v nominalni višini. Torej, glede na 2. člen ZOPRZUJF, brez obresti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZDR-1 člen 228, 228/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - nastanek utemeljenega razloga za odpoved - rok za podajo odpovedi
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je najkasneje z ukinitvijo delovnega mesta tožnice nastal utemeljen razlog za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je s tem dnem začel teči rok šestih mesecev za podajo odpovedi. Ker je tožena stranka tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi po roku iz šestega odstavka 88. člena ZDR, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi prepozna in s tem podana nezakonito. Prvi odstavek 228. člena ZDR-1 med drugim določa, da se postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo v skladu z zakonom, ki je veljal do uveljavitve tega zakona. Dejstvo, da je tožena stranka s sklepom z dne 18. 1. 2013 ukinila tožničino delovno mesto, še ne pomeni, da se je s tem dejanjem tožene stranke že začel postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov tožnici. Bistveno je, kdaj je tožena stranka začela s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožnici podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov dne 6. 9. 2013, to je v času veljavnosti ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, in ki ne določa roka, v katerem mora delodajalec podati odpoved, delavcu tako je določa kot prejšnji ZDR. To pomeni, da tožena stranka odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni podala prepozno in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
vstop novega upnika - pravica do izjave - sprememba upnika
Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika v izvršilni postopek je potrebno dolžniku zagotoviti pravico do izjave tako, da o morebitnem ugovoru, da terjatev ni prešla na upnika, odloči že sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Sodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni.
Četudi je tožena stranka vodila postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
Da bo sodišče prve stopnje zapolnilo pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika ali manj osnovnega zneska minimalnega dohodka, bo moralo sodišče prve stopnje zato pravilno ugotoviti dejansko stanje občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje na strani tožeče stranke.
Ker je bilo z zanesljivostjo ugotovljeno, da obdolženec s strani oškodovanca ni bil napaden, tudi dalje ni moč utemeljeno razpravljati o morebitnem silobranu kot ga, izhajajoč zgolj iz zagovora obdolženca, vidi njegov zagovornik.