Za veljavnost vročitve ni pomembno, ali je naslovnik dejansko seznanjen s tem, da je dobil obvestilo o prejetem pisanju. Namen določb o vročanju je zagotoviti razumno pričakovanje, da se bo naslovnik pravočasno seznanil z vročenim pisanjem. Le če bi vročevalec izvedel, da je toženec odsoten in ne bo mogel pravočasno sprejeti pisanja, pa bi vročitev opravil, bi šlo za kršitev postopka. Ker je vročevalec obvestilo pustil v hišnem predalčniku in ker toženec ni niti zatrjeval, da je za njegovo odsotnost vedel, takšni vročitvi ni mogoče očitati nepravilnosti.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0063144
ZFPPIPP člen 296, 296/5. ZPP člen 165,165/1, 185, 185/7.
prekinitev postopka zaradi začetka stečaja – odločitev o pritožbi – neprijavljena terjatev – zavrnitev zahteve za povrnitev pritožbenih stroškov – vpliv začetka stečaja po koncu glavne obravnave na pravdo
Iz razloga neprijavljene terjatve v stečajnem postopku, sodišče druge stopnje ne more spremeniti sodbe sodišča prve stopnje tako, da zavrne tožbeni zahtevek, ker navedena okoliščina, ki jo je navedel stečajni upravitelj v vlogi z dne 25. 8. 2014, ni bila podana na dan odločitve sodišča prve stopnje. Lahko le zavrne zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, ker je terjatev za povrnitev teh stroškov v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala.
URS člen 23. ZIZ člen 38, 38/5, 47. ZPP člen 11, 11/1, 11/3.
umik predloga za izvršbo - delno plačilo terjatve - delna ustavitev izvršilnega postopka - stroški upnika - zloraba pravice do sodnega varstva
Že samo dejstvo poplačila kot procesnega dejanja v izvršilnem postopku ima procesni pomen konca postopka.
Morebitno nadaljevanje postopka v takem primeru ni in ne more biti odvisno od volje (dispozicije) strank, kar predstavlja tudi upnikov umik predloga za izvršbo. Ta v pojasnjeni situaciji ni potreben, zato tudi do povrnitve stroškov v tej zvezi upnik ni upravičen.
Vztrajanje upnika pri izvršbi za zanemarljivi znesek glavnice 0,38 EUR pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva.
ZDR člen 31, 32, 32/1, 35,110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik je spornega dne na varovanem območju tožene stranke, namenjenem izključno nočnemu parkiranju mestnih avtobusov, iz rezervoarja tam parkiranega mestnega avtobusa, v lasti tožene stranke, natočil 10 l goriva v „kantico“, ki jo je prinesel s seboj, z namenom, da si ga protipravno prilasti. Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnik je s svojim ravnanjem kršil tudi 1. odstavek 32. člena ZDR (upoštevanje delodajalčevih navodil), 35. člen ZDR (prepoved škodljivega ravnanja) ter 31. člen ZDR (vestno opravljanje dela), zato je obstajal tudi utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina škode – zavrnitev dokaznih predlogov – kršitev pravice do izjave – pravica do izvedbe dokaza – zaslišanje stranke – dokaz z izvedencem medicinske stroke – pooblastilo izvedencu za pridobitev dokumentacije o zdravljenju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je tožbeni zahtevek, ne da bi izvedlo katerikoli predlagani dokaz, enostavno zavrnilo z obrazložitvijo, da tožeča stranka v spis ni vložila zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša na poškodbe, ki naj bi jih tožeča stranka utrpela v prometni nezgodi.
Kolikor pritožnica meni, da sodišče prve stopnje obsodilne sodbe ne bi smelo opreti na izpovedbi oškodovanca, ker je bil ta ob dogodku močno opit in ni mogel vedeti, kaj se je dogajalo, ni utemeljeno. Iz oškodovančeve izpovedbe na glavni obravnavi namreč izhaja, da se dogodka dobro spominja.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - odpoved premoženjski pravici - pravica do povračila stroškov prehrane med delom - pravica do malice med delom - premoženjska pravica - hrana - stečajna masa - nadomestilo stroškov prehrane - zavarovalnina - upravičenost dolžnice do odškodnine - predmet, na katerem je povzročena škoda
Če delodajalec zagotovi delavcem ustrezno prehrano med delom, ni dolžan plačati povračila še v denarju. Tako pravica do malice med delom kot pravica do nadomestila stroškov za prehrano med delom sta premoženjski pravici. Če dolžnica ni imela stroškov za prehrano, ji delodajalec ni imel česa povrniti. Zato se ni odpovedala svoji premoženjski pravici, pač pa jo je izkoristila tako, da je med delom pojedla malico, ki ji jo je zagotovil delodajalec.
Prehrana, ki jo zagotavlja delodajalec dolžniku med njegovim delom kot organizirano prehrano pri delu, ne spada v stečajno maso, ker je namenjena temu, da se poje. Hrana sicer je premoženje, ki ga dobi stečajni dolžnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi med postopkom osebnega stečaja, ki pa zaradi tega, ker je to premoženje namenjeno prehrani delavca med delom, z njegovo uporabo preneha. Če pa premoženje preneha, ga ni več in iz tega razloga je že na prvi pogled jasno in logično, da ne spada v stečajno maso. Nadomestilo stroškov prehrane pa spada v stečajno maso, ki ga ni upravičena terjati dolžnica sama, pač pa stečajna upraviteljica kot njena zakonita zastopnica.
Zavarovalnina ob nastopu zavarovalnega primera bi se izplačala v stečajno maso kot premoženjska pravica dolžnice, če bi bila do odškodnine na podlagi premoženjskega zavarovanja upravičena dolžnica sama (kar v konkretnem primeru ni bila), predmet, na katerem bi bila povzročena škoda, pa bi v skladu z določbo 389. člena ZFPPIPP spadal v stečajno maso.
Podatki spisa potrjujejo pritožnikove navedbe, da je pritožbo vložil v elektronski obliki po odvetniku. Ker odvetniku v tem primeru ni potrebno priložiti pooblastila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje pritožbe.
ZFPPIPP člen 21, 60, 60/2, 359, 360, 363, 364. ZPDRES člen 1, 3, 14, 14/1.
ugotovitev obstoja prednostne terjatve - prenos prednostne terjatve - oblikovanje posebne stečajne mase - ekološka sanacija
V tej zvezi tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvi odstavek 14. člena ZPDRES še vedno velja in ga je torej potrebno uporabiti v tej zadevi. Javni interes za ekološko sanacijo je bil očitno že ob sprejetju ZPDRES tako močan, da je terjatvi tožeče stranke v primeru stečaja podelil posebno ugoden položaj prav z določbo iz 1. stavka prvega odstavka 14. člena ZPDRES. Pravnega položaja, ki je povezan s terjatvami tožeče stranke, pa ZFPPIPP ne ureja posebej.
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče presodilo, da 1. stavek prvega odstavka 14. člena ZPDRES še vedno velja, in da ima terjatev tožeče stranke položaj prednostne terjatve.
Bistveno za vzajemno neizpolnjeno terjatev je, da do začetka postopka zaradi insolventnosti nobena od strank svoje obveznosti po pogodbi, ki je bila sklenjena pred začetkom tega postopka, ni izpolnila v celoti, da imata torej obe stranki še terjatev do nasprotne stranke. Prav v tem, da imata obe stranki druga nasproti drugi še vedno terjatev, je vzajemnost. Zato ni pomembno, ali je bila obveznost izpolnjena delno ali se še ni začela izpolnjevati. Namen posebne ureditve za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe v postopku prisilne poravnave je namreč v tem, da se omogoči dolžniku najprimernejše finančno prestrukturiranje. Če je to v interesu finančnega prestrukturiranja dolžnika, se pogodbeno razmerje ne glede na vzporedni tek postopka prisilne poravnave, zaključi tako, da obe stranki svoje obveznosti izpolnita v celoti, v nasprotnem primeru pa ima dolžnik pravico do odstopa od vzajemno neizpolnjene pogodbe (ni sporno, da do odstopa dolžnika ni prišlo). V obravnavani zadevi sta torej stranki pred začetkom postopka prisilne poravnave sklenili pogodbo, ki je ostala vzajemno neizpolnjena, zato se nedenarna terjatev (na izročitev naročenega blaga) ni pretvorila v denarno in do pobota ni moglo priti.
spor majhne vrednosti – prodajna pogodba – prejem računa
Obveznost plačila tožene stranke je nastala na podlagi dejstva, da je tožena stranka prejela motorno gorivo, ne pa z izstavitvijo računa. Prejem računa zato ni pogoj za nastanek obveznosti.
dopolnilna sodba - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja
Za odpravo (nehotene) napake oziroma opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku (310. člen ZPP), je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe, ki je urejen v določbah 325. do 327. člena ZPP. Dopolnilne sodbe pa sodišče ne izda po uradni dolžnosti, ampak le na pravočasen predlog stranke, izda pa jo lahko le tisto sodišče, ki je izdalo sodbo, v tem primeru bi bilo to sodišče prve stopnje.
Pri zahtevkih po drugem odstavku 72. člena ZDen je odločilno, kakšno korist bi denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi dobil odvzete nepremičnine vrnjene takoj po uveljavitvi ZDen, pri čemer vprašanje obogatitve oziroma dosežene koristi na strani zavezanca za plačilo odmene ni pomembno.
ZPP člen 4, 7, 252, 252/2, 286, 286/1. OZ člen 625, 625/3.
trditveno in dokazno breme – pravočasne trditve – prepozen dokaz – sodni izvedenec – vpogled izvedenca v relevantno dokumentacijo – izdelava mnenja – dokazni postopek s sodnim izvedencem – podjemna pogodba
Podjemnik je dolžan v okviru t.i. pojasnilne obveznosti (tretji odstavek 625. člena OZ) opozoriti naročnika na vse okoliščine v zvezi z opravljanjem posla, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih naročnikovih interesov, za katere podjemnik ve oziroma bi zanje moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, in mu pojasniti, kakšen vpliv imajo lahko te okoliščine na uresničitev njegovih interesov.
CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064706
ZVoz člen 58, 58/2, 100. ZPP člen 443, 443/1.
protipravno ravnanje države – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – ponovno opravljanje vozniškega izpita – spor majhne vrednosti
Pojasnilo ministrstva, ki pojasnjuje uporabo zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja Republike Slovenije.
Procesno stanje prekinitve postopka je nastopilo že pred prenosom zadeve v reševanje iz enega sodišča prve stopnje na drugo sodišče prve stopnje, vendar prenos zadeve iz pristojnosti enega sodišča na drugo sodišče zaradi pospešitve reševanja zadev ne more predstavljati takšne kršitve, ker gre za odločanje iz pristojnosti sodne uprave, ne pa za procesno dejanje sodišča samega. Za procesna dejanja sodišča prve stopnje, ki so bila opravljeno v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožba, pa štejejo vsa dejanja, ki so bila opravljena od 4. 10. 2013, ko je razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pa do izdaje deklaratornega sklepa o prekinitvi postopka in ko je z istim sklepom pozvalo stečajno upraviteljico, da prevzame postopek, kar je bilo 3. 11. 2014. Vsa procesna dejanja v prej navedenem obdobju so nezakonita, v istem obdobju dne 20. 12. 2013 izdana sodba pa ne velja in jo je potrebno razveljaviti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083116
ZOZP člen 7.
regresni zahtevek zavarovalnice – zavarovalna pogodba – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – ekskulpacija zavarovanca – dokazno breme
Ker se toženka ni odzvala vabilu na zaslišanje, ni založila za izvedenca avtomobilske stroke, je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da ni zakrivila prometne nesreče. Ker je policija odredila odvzem krvi, izvidi pa so pokazali vinjenost, so izpolnjeni pogoji, da mora toženka po 7. členu ZOZP povrniti povzročeno škodo, katero je zavarovalnica izplačala oškodovancu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060777
ZPP člen 163, 163/7, 189, 189/3, 189/4. SPZ člen 92, 99. OZ člen 395, 395/1, 604.
visečnost pravde – litispendenca – istovetnost tožbenega zahtevka – dejanska in pravna podlaga zahtevka – zavrženje tožbe – varstvo lastninske pravice – zaščita lastnika pred vznemirjanjem – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Nova pravda se ne more začeti, če med istima strankama že teče pravda o istem zahtevku. Tak je konkretni primer, ko tožnika zoper toženca v dveh pravdnih postopkih uveljavljata identičen zahtevek za izročitev stvari v posest in prepoved uporabe stvari. Dejanska podlaga zahtevka je v obeh zadevah varstvo lastninske pravice in zaščita lastnika pred vznemirjanjem.