predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - pravilna označba dolžnika
Upnik je tako v predlogu za izvršbo, kot tudi v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot dolžnika navajal družbo N. d. d., zato s pritožbenimi navedbami, da predloga za izvršbo ni vložil zoper družbo N. d. d., temveč zoper družbo N. I. d. d. upnik dejansko spreminja označbo dolžnika na tak način, da bi šlo za spremembo identitete dolžnika in ne zgolj za drugačno označbo osebe, kar pa je nedopustno.
identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku – obstoj kaznivega dejanja – obstoj kazenske odgovornosti storilca – povrnitev nepremoženjske škode – udarec s pestjo v glavo – pretep – strah
Če pravdno sodišče odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno s pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku, je skladno s 14. členom ZPP vezano na ugotovitve kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083719
ZD člen 103, 210, 224. OZ člen 87, 204, 336, 336/1. ZPP člen 8.
dedna pogodba – neveljavnost dedne pogodbe – ničnost – posledice ničnosti – kondikcijski zahtevek – prosta presoja dokazov – dokazovanje – povračilo plačanih obrokov za odkup stanovanja – zastaranje terjatve – odložni pogoj – začetek teka zastaralnega roka
V pogodbi, sklenjeni pod odložnim pogojem, teče zastaralni rok od trenutka uresničitve pogoja. Tako je zmotno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da se je zastaralni rok iztekel pet let po zadnjem plačilu obroka za odkup stanovanja v letu 1997. Ker je bila izpolnitev (čeprav nične) obveznosti dogovora odložena do trenutka smrti zapustnice, ko bi tožnica pridobila v last sporno stanovanje, je materialnopravno zmotna ocena sodišča prve stopnje o zastaranju terjatve.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060815
ZPFOPIZ člen 8, 9, 15. ZPIZ-1 člen 232, 232/1, 232/1-15. ZPP člen 274.
sofinanciranje pokojnin iz proračuna RS – sredstva za pokrivanje odhodkov – oblikovanje komisije – procesna predpostavka
Ni mogoče slediti stališču, da je iz 1. odstavka 8. člena ZPFOPIZ razvidno, da je toženka dolžna kriti pravice zavarovancev le za obdobje od vključitve pa do 1. 1. 1983. To določilo govori o obdobju zavarovanja zgolj v zvezi z opredelitvijo, za katere zavarovance je toženka tožniku dolžna povračilo. Povračilo je po višini s to določbo omejeno zgolj z minimalno pokojnino, ne pa na drug način.
Predhodni postopek pred komisijo oziroma ustanovitev komisije ni procesna predpostavka za vložitev tožbe.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek - nove dedne izjave - dedovanje kmetijskega zemljišča - sorodstveno razmerje - status zaščitene kmetije
Sodišče mora za v denacionalizaciji vrnjeno premoženje, o katerem še ni bilo odločeno v zapuščinskem postopku po upravičencu, opraviti nov zapuščinski postopek in glede vrnjenega premoženja pridobiti nove dedne izjave dedičev.
Ker ne gre za sorodstveno razmerje kot ga določa 2. člen ZDKG, je pravilna presoja, da za navedene nepremičnine ne more veljati režim dedovanja po ZDKG. Te nepremičnine ne morejo biti del zaščitene kmetije.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – določitev deležev na skupnem premoženju – prispevek izvenzakonskega partnerja – dohodek izvenzakonskega partnerja
Dela, ki je konstitutivni element nastanka skupnega premoženja, ni mogoče vrednotiti po tržnih merilih: ni ga mogoče matematično izračunati niti obračunati skupaj z denarnimi prispevki.
Če so bile trditve tožeče stranke po mnenju sodišča prve stopnje premalo konkretizirane, bi moral predsednik senata oziroma sodnik na podlagi 285. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ poskrbeti, da se navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe tožeče stranke o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe tožeče stranke, in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.
izračun nujnega deleža – vračunanje daril v dedni delež – nedoločen zahtevek – stroški parcelacije
Stroški parcelacije zapustnikovih nepremičnin (za potrebe delitve med dediče) se pri izračunu vrednosti zapuščine in nujnega deleža v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZD ne upoštevajo, saj ne spadajo med stroške za popis in ocenitev zapuščine.
Pritožnik torej kljub izrecnem opozorilu sodišču ni omogočil, da bi lahko upoštevalo zatrjevano darilo, saj ni navedel, kakšno naj bi sploh to bilo. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko takšne zahteve ni upoštevalo.
Ob tem, ko je po podatkih zemljiške knjige zapustnik še vedno vpisan kot lastnik spornih nepremičnin in da spornih nepremičnin ni izročil stvarnemu predniku pritožnikov brezpogojno temveč je lastništvo prepustil s pogojem nudenjem preužitka, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pot pravde pritožnika, ki bosta morala v pravdi dokazovati, da je njun pravni prednik izpolnjeval preužitkarske pravice in da je zaradi tega lastninska pravica prešla na njiju.
motenje posesti – predčasna sklenitev glavne obravnave – pravica do izjave – upoštevanje dokazov pridobljenih po končani glavni obravnavi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se obravnavanju naknadno vloženih dokazov niso odpovedali. Ni dovolj, da jih je sodišče pritožniku vročilo, saj velja načelo, da se dokazi izvajajo na glavni obravnavi, stranki pa mora biti dana možnost, da v dokaznem postopku sodeluje in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Ker ni šlo za popolnoma nerelevantne dokaze, je sodišče s tem, ko je predčasno sklenilo glavno obravnavo brez izrecnega soglasja pravdnih strank, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
omejena poslovna sposobnost pogodbene stranke - veljavna sklenitev naročniške pogodbe - ničnost pogodbe - pravne posledice nične pogodbe - zakonska ureditev - pravna teorija - obogatitevno načelo - materialnoprocesno vodstvo
Za sklenitev veljavne pogodbe mora pogodbenik imeti poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe. Če slednje nima, je takšna pogodba nična. Zakon ničnosti pogodb, ki so jih sklenile poslovno nesposobne osebe, posebej ne ureja. Ni nepomembno, da je predhodno veljavni ZOR v 114. členu posebej določal, da v primeru razveljavitve pogodbe zaradi omejene poslovne sposobnosti enega pogodbenika, lahko sopogodbenik zahteva zgolj vrnitev tistega dela izpolnitve, ki je v premoženju poslovno omejeno sposobne osebe ali je bil uporabljen v njeno korist. Posebej je torej uzakonil obogatitveni princip, po katerem mora takšna oseba vrniti le tisto, za kar je bila obogatena. S tem je bilo uveljavljeno načelo pravičnosti, ki onemogoča, da bi se drugi okoristili zaradi sklenitve pogodbe s poslovno nesposobno osebo, zato pravna teorija obogatitveni princip sprejema kot temeljni princip pri urejanju razmerij nične pogodbe.
Ker sta tako tožeča kot tudi tožena stranka organizirani v pravnoorganizacijski obliki sindikata, v prvem odstavku 481. člena ZPP pa sindikat ni izrecno naveden kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih, pravdni stranki ne izpolnjujeta subjektivnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
ZGO-1 člen 27, 27/4. ZPP člen 452, 453, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15.
spor majhne vrednosti – pogodba o izvedbi projektantskih storitev – podjemna pogodba – pisnost pogodbe – namen pisnosti pogodbe – realizacija pogodbe – načelo afirmacije pogodb – veljavnost pogodb – protispisnost – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopkovna kršitev določila 453. člena ZPP glede navajanja dejstev in dokazov v sporih majhne vrednosti izven vlog iz 452. člena ZPP ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče, tudi če bi bila podana, ne bi smelo upoštevati.
ZGO-1 v 4. odstavku 27. člena predpisuje pisno obliko, saj med projektiranje šteje izdelavo idejnega projekta. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila pogodba v pretežnem delu realizirana in ob upoštevanju načela afirmacije pogodb, opustitev pisnosti v konkretnem primeru ne more vplivati na njeno veljavnost. Ob tem ni nepomembno, da je bila med strankami dogovorjena izdelava geodetskega načrta in idejnega projekta za individualno hišo, namen pisnosti pogodb po ZGO-1 pa je predvsem v varstvu naročnika in izvajalca v nadaljnjih fazah projektiranja zaradi zahtevnosti postopka pridobitve dovoljenj in narave same gradnje.
pravna oseba - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
V skladu s citiranim 11. členom ZST-1 lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1).
Glede na takšne zakonske zahteve je tudi po presoji pritožbenega sodišča stališče sodišča prve stopnje o nedovoljenosti predloga tožeče stranke pravilno. Ne gre slediti naziranju pritožbe, da bi moralo kljub določenemu dodatnemu pogoju sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke obravnavati vsebinsko. Dejstvo je, da prav citirani pogoj onemogoča vsebinsko obravnavo predloga oz. predstavlja procesno predpostavko za odločanje o njem. Predlog vsebinske obravnave je namreč zgolj presoja premoženjskih okoliščin na strani predlagatelja, ki naj bi mu onemogočale plačilo celotne takse, do te pa lahko v primeru pravnih oseb pride zgolj, če je plačilo sodne takse procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje vloge, v zvezi s katero je nastala taksna obveznost. Pritožba sicer nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da v posledici dovoljenega obročnega plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, plačilo le-te več ni procesna predpostavka za njeno obravnavo, vendar povsem pavšalno oz. brez vsakršne argumentacije, tudi sicer pa neutemeljeno. Pritožba zoper sodbo, glede katere je bilo tožeči stranki dovoljeno obročno plačilo sodne takse, namreč več ne more biti zavržena zaradi morebitnega neplačila preostalih obrokov sodne takse.
ZIZ člen 17, 17/1, 21, 40, 40/1, 40/1-3, 52, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1.2, 55/2. ZN člen 4. ZPP člen 7, 7/1, 212, 350, 350/2.
neprimeren izvršilni naslov - uradni preizkus - nedoločno opredeljena obveznost stroškov opominov - sklicevanje na akt banke - izvleček iz cenika banke - dolžnikova pravica do izjave - ustrezno razdelan skupni izterjevani znesek obveznosti - substanciranost dokaznega predloga
Stroški opominov kot obveznost v notarskem zapisu vsebovane kreditne pogodbe so navedeni opisno na način, da se obračunajo v skladu z veljavno tarifo plačil banke. Vsi opredelilni elementi glede obveznosti, za katero ima notarski zapis moč izvršilnega naslova, morajo biti v njem zapisani, saj drugače nanj ni mogoče vezati dolžnikovega soglasja za neposredno izvršljivost v skladu določilom 4. člena ZN.
neupravičena pridobitev – zastaranje – sodba razveljavljena v postopku z izrednim pravnim sredstvom
V primeru, da odgovorna oseba izplača premoženjsko škodo na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavljena, ima pravico terjati od oškodovanca izplačano odškodnino.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine - javna dražba - sklep o domiku - kdo ne more biti kupec - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev
Žena hipotekarnega dolžnika lahko veljavno sodeluje na javni dražbi in predmet dražbe tudi kupi, saj kupec skladno z določbo 187. člena ZIZ ne more biti (le) dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji, kar pomeni, da navedena prepoved velja le za izrecno naštete osebe, ne pa za tretje osebe (npr. njihove zakonce).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060803
ZDDV-1 člen 3. OZ člen 198.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Predmet obdavčitve po ZZDV-1 so le dobave blaga (vključno z uvozom blaga) ali opravljene storitve (med njimi tudi odstop premoženjskih pravic). Ker plačilo zaradi neupravičene obogatitve ni nadomestilo niti z dobavo blaga niti za opravljeno storitev v smislu ZZDV-1, tožeča stranka od vtoževanega zneska nadomestila avtorskega honorarja ne more zahtevati še plačila DDV.