začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastninska pravica - verjetnost obstoja terjatve - vsebina začasne odredbe - vsebina tožbe - poslovni delež - nepremičnina
Če sodi poslovni delež (ali nepremičnina) v skupno premoženje, predstavlja celoto in sta obe pravdni stranki v razmerju do njega v skupnosti. Pravica na njem ni razdeljena tako, kot to velja za solastninsko pravico. Gre za njuno nerazdeljeno pravico na skupnem premoženju, kar pomeni, da sta le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila na njima.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - nujnost izdaje začasne odredbe - otrokova korist - stiki med starši in otroki
Tožnica je predlagala izdajo začasne odredbe, da se ji mladoletna otroka začasno (do pravnomočne odločitve v tej zadevi) dodelita v vzgojo in varstvo, očetu pa se določijo stiki in se mu naloži plačilo preživnine. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo odločbo Ustavnega sodišča, v kateri je to poudarilo, da imajo začasne odredbe velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. To ne pomeni, da take začasne odredbe, kot je predlagana, ni mogoče izdati in da sodišče a priori ni naklonjeno izdajanju tovrstnih začasnih odredb, mora pa predlagatelj, če želi s predlogom uspeti, verjetno izkazati nujnost izdaje take začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist. Tega tožnica tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni izkazala.
Stiki staršev z otrokoma so po volji staršev dve leti in pol potekali tako, da sta otroka izmenično preživljala po en teden skupaj pri enem od staršev. Tudi ob vložitvi tožbe tožnica ni videla razlogov, da bi se ta režim spremenil takoj in se mu je uprla šele s predlogom za izdajo začasne odredbe, kar pomeni, da sta bila otroka skoraj tri leta podvržena enakemu načinu izvrševanja stikov – teden pri mami in teden pri očetu. Otroka sta rojena leta 2008, kar pomeni, da sta bila maja 2012 (ob razpadu življenjske skupnosti njunih staršev) stara tri leta in pol, nadaljnja tri leta (kar je polovico njunega življenja) pa sta preživela tako, da sta bila teden dni pri očetu teden dni pri mami. Ob tako dolgotrajnem načinu takega izvrševanja stikov se zastavlja vprašanje, ali ga je sploh še možno (s končno odločbo v tem postopku) spremeniti, ne da bi se s tem poseglo v koristi otrok. Na to vprašanje bo moral odgovoriti izvedenec.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082560
ZPP člen 200, 200/3. ZOZP člen 7. OZ člen 149, 171, 171/1.
prometna nesreča - sopotnik v vozilu - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - prispevek oškodovanca - sorazmerno zmanjšanje odškodnine - vožnja z vinjenim voznikom - uporaba varnostnega pasu - obseg škode - izvedensko mnenje - pravnorelevantna vzročna zveza - vzročna zveza med škodo in ravnanjem oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - stranska intervencija - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravovarstveni interes - dokazovanje z izvedencem
Ločiti je treba vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in škodnim dogodkom, od vzročne zveze med škodnim dogodkom in obsegom škode, ki je posledica tega dogodka. Tožnik ni bil voznik in zato ni mogel ničesar prispevati k nastanku škodnega dogodka. Je pa tožnik (zaradi pristanka na vožnjo z opitim voznikom in zaradi neuporabe varnostnega pasu) najbrž bistveno prispeval k obsegu svoje škode.
Sodišče prve stopnje je zanemarilo vprašanje vzročne zveze med neuporabo varnostnega pasu in tožnikovimi poškodbami. Izvedenci medicinske stroke niso podali svojega izvida in mnenja o tistih poškodbah in njihovih posledicah, ki bi jih varnostni pas lahko preprečil, oziroma o tistih poškodbah in posledicah, ki bi nastale, tudi če bi bil tožnik pripet z varnostnim pasom. Dokler ni jasno, v kakšnem obsegu toženka odgovarja za obravnavano škodo, ni mogoče razpravljati o višini odškodnine.
Toženka bo s pravnomočno sodbo v tej pravdi znova pridobila možnost uveljavljati (nov) regresni zahtevek zoper svojega zavarovanca. Če bo toženka obsojena na plačilo dodatne odškodnine tožniku, bo to dejstvo vplivalo tudi na pravni položaj stranskega intervenienta, ki ima zato interes, da se v tej pravdi razčistijo vsi ugovori, ki vplivajo na obseg toženkine odgovornosti in višino odškodnine.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – status zaposlene osebe
Zmotno je stališče dolžnika, da mu status zaposlenega, v primerjavi s statusom za delo sposobnih nezaposlenih dolžnikov, daje podlago za krajšo preizkusno obdobje.
odškodninska odgovornost starša za otroka - kriva ovadba otroka - več kot 14 let - protipravno ravnanje - škodljivo dejstvo
Tožniku ni uspelo dokazati škodljivega dejstva oziroma protipravnega ravnanja, ki ga je očital toženki: napeljevanja hčerke k podaji krive ovadbe zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Za hčerkino ravnanje glede na ugotovitve o hčerkini starosti (več kot 14 let ob podajanju prijave) toženka kot mati ne odgovarja več. Mladoletnik je z dopolnjenimi 14 leti že sam odgovoren za svoja ravnanja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - neposredno izvršljiv notarski zapis - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - desetletni zastaralni rok
Zastaralni rok za terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa znaša 10 let ob analogni uporabi 1. odstavka 356. člena OZ.
Izpodbijana odločitev temelji na pravilni ugotovitvi, da premoženje, glede katerega pritožnik predlaga izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ni premoženje zapustnice.
spor majhne vrednosti – trditvena podlaga – dovoljeno število pripravljalnih vlog – neupravičena obogatitev – razpravno načelo
Tožeča stranka je šele v drugi pripravljalni vlogi, ki jo je vložila po pooblaščencu, podala ustrezno trditveno podlago za presojo tožbenega zahtevka na pravni podlagi neupravičene obogatitve, kar pa je prepozno, saj je v postopkih v sporih majhne vrednosti v drugi pripravljalni vlogi dovoljeno zgolj odgovoriti na navedbe nasprotne stranke iz njene prve pripravljalne vloge.
ZFPPIPP člen 152, 152/1, 221b, 221b/1, 221b/2, 237a, 237a/2, 237a/3, 237a/5, 238, 238/1, 238/1-1. ZPP člen 207, 207/1, 207/2.
prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – poenostavljena prisilna poravnava – uporaba pravil prisilne poravnave – opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
Ker je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave in ker ZFPPIPP dolžniku omogoča, da tudi po uvedbi stečajnega postopka pristopi k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja (in se posluži instituta odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka), je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave v določenih primerih določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – neme degenerativne spremembe – vzročna zveza
Predhodne degenerativne spremembe predstavljajo pravno relevanten (so)vzrok nastale škode le takrat, ko je ugotovljeno, da je imel oškodovanec zaradi njih težave (bolečine, zmanjšano življenjsko aktivnost) že pred škodnim dogodkom.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0058630
ZIZ člen 15, 29b, 29b/3. ZPP člen 141, 141/4, 142, 142/1, 142/2, 339, 339/2, 339/2-8.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - pritožba - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - osebna vročitev - nepravilna vročitev - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.
izpodbojna tožba – oklic o začetku stečajnega postopka – povračilni zahtevek po ZFPPIPP – zavrženje tožbe
277. člen ZFPPIPP določa, da je treba izpodbojno tožbo vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka, hkrati (oziroma v istem roku) je treba uveljavljati tudi povračilni zahtevek po ZFPPIPP. Ta je torej, kadar nastane, obvezna sestavina izpodbojne tožbe (glej 3. odstavek 277. člena ZFPPIPP).
V roku šestih mesecev je tožeča stranka vložila tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po splošnih obligacijskih predpisih in ne v skladu s pravili ZFPPIPP, povračilnega zahtevka po ZFPPIPP v roku šestih mesecev sploh ni postavila in je zavrženje tožbe utemeljeno že iz tega razloga.
Tožeča stranka mora dokazati resničnost vsebine lastnih trditev o dejstvih, s katerimi hipotetično utemeljuje zahtevek, tožena stranka pa resničnost svojih trditev o dejstvih, s katerimi hipotetično utemeljuje svoje ugovore, ali s katerimi želi ovreči resničnost trditev tožeče stranke o dejstvih, s katerimi utemeljuje zahtevek. Navedeno pravilo izhaja iz splošnega načela iz 2. odstavka 7. člena ZPP in specialne določbe 212. člena ZPP.
zahtevek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene v stečajnem postopku – nedopusten predmet – zloraba prava
Prepoved uveljavljanja ničnosti pogodbe iz 342. člena ZFPPIPP se po logičnem razumevanju lahko nanaša zgolj na situacijo, če je predmet pogodbe stvar, katere prodajo je sodišče, ki vodi stečajni postopek, dovolilo. V nasprotju z duhom in namenom te zakonske prepovedi ter tudi v nasprotju z moralnimi načeli bi bilo stališče, da zahtevek za uveljavitev (delne) ničnosti prodajne pogodbe po 342. členu ZFPPIPP ne bi bil dovoljen v primeru, ko bi bila predmet prodajne pogodbe, sklenjene na podlagi javne dražbe v stečajnem postopku, stvar, katere prodaje stečajno sodišče ni dovolilo in ki tudi ni bila predmet prodaje na javni dražbi. Takšna prodajna pogodba je nična zaradi nedopustnega predmeta.
ZASP člen 146, 147. OZ člen 198. ZDDV-1 člen 76, 76/1.
kršitev avtorske pravice – neupravičena uporaba glasbenih del – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV
V skladu s 1. točko 1. odstavka 76. člena ZDDV-1 mora DDV plačati davčni zavezanec, ki opravi obdavčljivo nabavo blaga ali storitev.
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku, na katerega se pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, v 4. členu tudi sklicuje. Vendar pa tarifa ne predpisuje obveznosti plačila DDV, kar pomeni, da višjega zneska, kot je določen v tarifi, tožeča stranka toženi stranki, ob tem da prenos davčnega bremena na toženo stranko ni izkazan, ne more zaračunati.
ZOR člen 195, 200, 377, 377/2,392, 392/1. OZ člen 174, 179. ZTSPOZ člen 93, 99, 102, 104. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povzročitev škode – zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – izvensodna poravnava – sokrivda oškodovanca – zavarovalna vsota – limit – ugovor omejene zavarovalne vsote – kritje običajne škode – enotna odškodnina – nepremoženjska škoda – invalidnina – renta za tujo nego in pomoč – pomoč družinskih članov – izgubljeni zaslužek – valorizacija akontacije odškodnine – AO plus zavarovanje – avtomobilsko zavarovanje – spor z mednarodnim elementom – pasivna legitimacija – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – groba kršitev cestnoprometnih predpisov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V zvezi z ugovorom omejene zavarovalne vsote je treba opozoriti na stališče sodne prakse v podobnih odškodninskih primerih (ki časovno sovpadajo s tožnikom škodnim dogodkom), po katerem mora glede na pomen obveznega zavarovanja v prometu in sistema omejenega kritja zavarovalnic, zavarovalna vsota pokriti vso škodo, ki jo je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom - pravilna označba dolžnika
Upnik je tako v predlogu za izvršbo, kot tudi v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot dolžnika navajal družbo N. d. d., zato s pritožbenimi navedbami, da predloga za izvršbo ni vložil zoper družbo N. d. d., temveč zoper družbo N. I. d. d. upnik dejansko spreminja označbo dolžnika na tak način, da bi šlo za spremembo identitete dolžnika in ne zgolj za drugačno označbo osebe, kar pa je nedopustno.
identično dejansko stanje – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku – obstoj kaznivega dejanja – obstoj kazenske odgovornosti storilca – povrnitev nepremoženjske škode – udarec s pestjo v glavo – pretep – strah
Če pravdno sodišče odloča o tožbenem zahtevku, ki temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno s pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku, je skladno s 14. členom ZPP vezano na ugotovitve kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
ZIZ člen 43, 46, 46/4, 67. ZPP člen 154, 155, 156, 158, 188, 411.
stroški postopka - postopek izvršbe - izvršitev sklepa o izvršbi pred pravnomočnostjo - umik predloga za izvršbo po rubežu - sklep o ustavitvi izvršbe - poplačilo upnikove terjatve - umik tožbe - pripoznava zahtevka - povod za tožbo - prisilna izpolnitev zahtevka - poplačilo zaradi uspešno opravljene izvršbe – zakrivljenost ravnanja - neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku - načelo krivde - dopolnilni kriterij
Umik izvršilnega predloga po tem, ko je že izdan sklep o izvršbi, se nanaša le na drugo fazo izvršilnega postopka, to je na izvršilni del izvršbe in meri k ustavitvi, prekinitvi oziroma prenehanju vseh izvršilnih dejanj. Sklep o ustavitvi izvršbe na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga tako pomeni le konec oprave izvršbe. Že s samim poplačilom upnikove terjatve se izvršilni postopek konča, pri čemer ZIZ izdaje posebnega sklepa o končanju postopka ne predvideva. Zato upniku (tožnici) ni bilo potrebno umikati predloga, saj je bilo plačilo njegove terjatve posledica izvršitve sklepa o izvršbi.
Pri umiku tožbe res ni relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, temveč je za odločitev o stroških bistveno ali je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Če namreč toženka izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zaradi česar mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dala povoda za tožbo. Vendar v primeru, ko tožnica umakne tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek prisilno izpolnjen kljub temu, da se mu je toženka upirala, ni mogoče šteti, da ima tovrstna izpolnitev enak učinek (pripoznave), kot v primeru, ko bi toženka sama prostovoljno izpolnila zahtevek. Ker je bil torej v konkretnem primeru razlog za umik prisilna izpolnitev zahtevka (in ne prostovoljna izpolnitev s strani toženke same), ki mu je toženka tekom celotnega postopka ugovarjala, je o povrnitvi stroškov potrebno odločiti ob uporabi 154. in 155. člena ZPP.
Načelo krivde je dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov. Tudi neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje, zaradi katerega bi morala toženka tožnici povrniti stroške po krivdnem načelu.