DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014546
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 20, 20/1, 20/3, 20/4, 53, 53/1, 53/2. ZSDU člen 81, 81/1, 81/2, 81/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delavski direktor - enotirni sistem upravljanja - dvotirni sistem upravljanja
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določilo pogodbe, po katerem pristojni organ delavskega direktorja lahko razreši na predlog sveta delavcev družbe iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov in da ima delavski direktor pravico do odpravnine v primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov pod pogoji, ki jih določa ZPPOGD ter ob smiselni uporabi sklepa o določitvi razmerij. To določilo se lahko nanaša le na pravice glede odpravnine po kriterijih iz ZDR, ne pa na postopek razrešitve, ki ni enak postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavskemu direktorju in pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat. ZDR-1 sicer ne ureja več mirovanja pravic iz delovnega razmerja, kot to izhaja iz odpovedi, pač pa je institut mirovanja nadomeščen in urejen v 53. členu ZDR-1 z naslovom suspenz pogodbe o zaposlitvi. Ta v prvem odstavku določa, da v primerih, ko delavec iz določenih razlogov začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in jo delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved, ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. V konkretnem primeru pa ne gre za izredno odpoved niti za postopek za prenehanja delodajalca. Drugi odstavek 53. člena ZDR-1 tudi izrecno določa, da med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, torej pogodbe o zaposlitvi v suspenzu ni mogoče odpovedati z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014458
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/2, 149, 153.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - sestop s tovornjaka - padec - soprispevek
Tožnik s tovornjaka, na katerem so bile mastne stopnice zaradi puščanja olja, ni sestopal po predpisanem tritočkovnem načinu, tako da bi se oprijemal držala z obema rokama, ampak se je držal oprijema z eno roko, s čimer je bistveno povečal možnost padca in njegove posledice. Sodišče prve stopnje je njegov soprispevek k nastali nezgodi ocenilo v višini 60%, kar je po presoji pritožbenega sodišča previsoko. Do tožnikovega padca je prišlo na spolzkih stopnicah tovornjaka, kjer je bil sicer res predpisan tritočkovni način sestopanja, česar tožnik ni spoštoval, vendar mu zaradi tega ni mogoče pripisati 60 % soprispevka k nezgodi, saj to ni v skladu z ustaljeno sodno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je tožnik zaradi nepravilnega sestopa s tovornjaka k nezgodi prispeval v višini 40 %.
OZ člen 88, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 7, 212, 287.
razlaga pogodb – delna ničnost – ničnost pogodbenega določila – kršitev pogodbe – pogodbeno dogovorjena odškodnina – dejansko stanje – višina davčnega dolga – dokazovanje – izvedba dokazov – poizvedba pri DURS
Stranke pogodbe so določilo o pogodbeno dogovorjeni odškodnini za kršitev pogodbe zmotno poimenovale pogodbena kazen. Vendar zaradi neustreznega poimenovanja ne gre za nično določilo, temveč mora sodišče skladno z voljo strank, izraženo v pogodbi, ugotavljati, ali so izpolnjene predpostavke za plačilo pogodbeno dogovorjene odškodnine.
Upoštevajoč okoliščine, da tožnik sam informacij o morebitnih plačilih tožencev do DURS ne more pridobiti, je predlagani dokaz s sodno poizvedbo pri DURS kljub njegovi poizvedovalni naravi ustrezen, saj bi bil sicer tožnik postavljen v dokazno nemogoč položaj zaradi nerazumno visokega dokaznega standarda, ki bi mu onemogočil sodno varstvo. Ker sodišče prve stopnje izvedbe tega dokaza ni omogočilo in je zato tožnik ostal prikrajšan za izvedbo dokaza odločilnega pomena, zaradi česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Tožnik je na prvostopenjsko sodišče naslovil vlogo, ki je bila nerazumljiva in nepopolna. Iz njene vsebine ne izhaja, za kakšno vrsto vloge naj bi šlo, možen pa bi bil zaključek, da vložnik predlaga zaposlitev pri delodajalcu (po možnosti tudi s posredovanjem Zavoda RS za zaposlovanje). Ker vložnikova vloga ni bila sposobna za obravnavanje, saj ni vsebovala vseh sestavin iz drugega odstavka 105. člena ZPP, niti sestavin, ki jih za tožbo predvideva prvi odstavek 180. člena ZPP, je sodišče prve stopnje vložnika pozvalo na dopolnitev in popravo te vloge z navodili, kako naj svojo vlogo popravi. Opozorilo ga je na možnost brezplačne pravne pomoči in mu določilo 15-dnevni rok za dopolnitev in popravo vloge. Ker vložnik v določenem roku svoje vloge ni popravil, jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
Tožnica bi v regresni pravdi v zvezi z izplačano odškodnino za nepremoženjsko škodo smela terjati od toženca povračilo le za pravno priznano škodo in v višini, ki ustreza predpisanim kriterijem za odmero odškodnine iz 179. člena OZ ter pravnemu standardu pravične denarne odškodnine. Ker svojega povračilnega zahtevka ni dovolj določno opredelila za vsako obliko nepremoženjske škode posebej, njenega zahtevka ni mogoče preizkusiti. Tožba je v tem delu ostala nesklepčna.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 200, 200/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Glede na tožnikove trditve v tožbi (da mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 13. 8. 2014) in dva v spis predložena različna izvoda odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo in na njem razčistiti, kdaj je dejansko tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko sodišče tožniku ni dalo možnosti opozoriti na navedbe v odgovoru na tožbo, temveč je tožbo na podlagi teh navedb zavrglo (ko je štelo, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 12. 8. 2014 in je tožnik tožbo glede na določilo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 vložil prepozno) storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Za pogodbena razmerja je značilno, da učinkujejo le inter partes oziroma med samimi sopogodbeniki. Če ni v njej določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz same njene narave, ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank. Da bi v konkretnem primeru do singularnega pravnega nasledstva pogodbenega razmerja oziroma obveznosti na tretje osebe prišlo po splošnih principih obligacijskega prava ali da bi le-te s takšno omejitvijo (svojih lastninskih upravičenj) soglašale, pa ni toženka niti zatrjevala.
Zmotno je naziranje, da bi morala tožnica namesto tožbe zaradi vznemirjanja (t.i. negatorne tožbe) vložiti vindikacijsko (vrnitveno) tožbo. Vsebina zahtevka takšne tožbe je vrnitev individualno določene stvari. Okno, ki ga neupravičeno zaseda oziroma uporablja toženka, (v pravnem pomenu te besede) ne predstavlja stvari, zaradi česar že pojmovno ne moremo imeti opravka z odvzemom stari ampak zgolj vznemirjanjem (so)lastninske pravice na njej.
Udarec ali tudi več udarcev po avtomobilu (ki ni oziroma ki niso povzročili škode) ne pomeni ravnanja, ki bi prispevalo k nastanku škode, ki jo je tožnik utrpel zaradi fizičnega napada drugega toženca. Na ravnanje tožnika, takrat starega 15 let, se drugi toženec nedvomno ne bi smel odzvati s fizičnim napadom nanj. Takšno ravnanje drugega toženca je bilo povsem nesorazmerno z ravnanjem tožnika in zato v celoti nepotrebno. Drugi toženec bi nedvomno premoženje lahko zavaroval drugače, kot z neposrednim fizičnim napadom na tožnika. Pritožbeno sodišče tako ocenjuje, da tožnikovo ravnanje ni bilo ravnanje, ki bi kakorkoli pravno odločilno prispevalo k nastanku škode, zato drugi toženec odgovarja za škodo, nastalo tožniku.
Ravnanje drugega toženca pomeni kršitev pogodbenih obveznosti. Zavarovalnica v skladu s Posebni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti izvajalca zasebnega varovanja jamči za škodo, ki jo utrpijo tretje osebe zaradi napake, opustitve ali kršitve dolžnosti, ki jih je s pogodbo o fizično tehničnem varovanju prevzel zavarovanec. V posledici tudi zavarovalnica tožniku odgovarja za škodo nastalo z zavarovalnim primerom.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – odrgnina kolena z blago oteklino – zelo lahka telesna poškodba
Tožnik je pri padcu v stanovanjski hiši zavarovanke tožene stranke utrpel poškodbo, ki se po Fischerjevi razvrstitvi telesnih poškodb uvršča med zelo lahke (odrgnina na desnem kolenu z blago oteklino), pri čemer je bila potrebna zdravniška oskrba le ambulantna.
Bistvena je ugotovitev sodišča, da tožnik ni izgubil ravnotežja in ni padel z igrala zaradi morebitne gneče na toboganu oziroma zaradi nenamernega udarca druge učenke, temveč ker je sam želel skočiti z vrha tobogana, kljub temu da je vedel in razumel, da to ni pravilna uporaba tobogana. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je pravilen materialnopravni zaključek sodišča, da šola ni ravnala v nasprotju s standardom nadzorne dolžnosti. Okoliščina ali je šlo za padec ali skok na presojo dolžne skrbnosti šole ne vpliva.
sodna taksa - pravilno plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - dokazovanje plačila sodne takse - dopustna pritožbena novota - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme
Dolžnikov ugovor je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi, zadostil kriteriju obrazloženosti, saj zatrjuje, da za ta del terjatve ne ve, kaj upnik od njega terja, medtem ko bo nesporni znesek, s katerim se strinja, poravnal. Pri presoji izpolnjevanja zahteve po obrazloženosti ugovora namreč sodišče upošteva tudi, da upniku ni treba predložiti verodostojnih listin, na podlagi katerih predlaga izvršbo, ampak jih mora samo določno označiti (5. odstavek 41. člena ZIZ), takšna ureditev pa lahko zoži možnost vsebinskega ugovarjanja zoper sklep o izvršbi.
IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006336
ZIZ člen 64. KZ-1 člen 75. ZZZDR člen 51,57.
odvzem premoženjske koristi - nedopustnost izvršbe - nedopustnost zavarovanja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - skupno premoženje zakoncev - predmet izvršbe - predmet zavarovanja
V predmetni zadevi teče postopek zavarovanja, v katerem se določbe ZIZ o izvršbi le smiselno uporabljajo (239. člen ZIZ). Smiselna uporaba narekuje razlago, ki izhaja iz okoliščine, da upnik še ne razpolaga s pravnomočno sodbo (na podlagi katere bi šele lahko po 57. členu ZIZ zahteval določitev deležev na skupnem premoženju v pravdi, ki bi jo moral sprožiti pred izvršbo),da v postopku zavarovanja zahteva, da so deleži na skupnem premoženju že določeni, sicer poseg v pravico skupnega lastnika do zasebne lastnine z zavarovanjem v sodnem postopku ni mogoč, ni na mestu.
Sodišče prve stopnje za ugotovitev, da je pri sklenitvi predmetne sporne pogodbe šlo za nesporazum (pomanjkanje soglasja volj), ni imelo podlage v tožbenih trditvah.
Ker tožnik sklenitve posojilne pogodbe s toženko v smislu 569. člena OZ in izročitve denarja toženki ni uspel dokazati, so nepomembne pritožbene trditve o tem, da je dokazno breme, da je posojeno vrnila, na toženi stranki.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075125
ZFPPIPP člen 215, 216, 216/1, 216/1-1, 216/1-2. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 67/1-5, 138, 138/3, 138/4. OZ člen 190.
prisilna poravnava – p ravni učinki potrjene prisilne poravnave – učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove – sklep o izvršbi – pridobitev ločitvene pravice – nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov – izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet – nasprotna izvršba – razlogi za nasprotno izvršbo – neupravičena obogatitev
Ker je tožena stranka z realizacijo izvršbe dobila poplačilo storitev, ki jih je izvedla v korist tožeče stranke, ni mogoče pritrditi stališču, da je obogatena. Če so obstajali pogoji za utesnitev izvršbe, je eventualno lahko privilegirana proti ostalim upnikom, nikakor pa ni obogatena. Sredstva, ki jih je z realizacijo izvršbe prejela, je dobila kot poplačilo svoje storitve in ne brez pravne podlage. Pravni temelj za prehod premoženja iz premoženjske sfere tožeče stranke v premoženje tožene stranke torej obstaja.
ZIZ člen 17, 17/2, 40, 41, 41/2. ZPP člen 108, 108/1, 318, 318/3, 318/4.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izvršilni naslov – vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine – nesklepčnost zahtevka
Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, skladno z določbo 40. člena ZIZ, in ne z vsebino kot jo za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine določa 41. člen ZIZ, kar pomeni, da upnikov predlog za izvršbo ne vsebuje zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški (prim. 6. alineo drugega odstavka 41. člena ZIZ). Ob ugotovljenem zato ni bilo mogoče ravnati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Na odločitev o pristojnosti ne more vplivati (ne)smotrnost ravnanja okrožnega sodišča, saj dejanja, ki bi jih opravilo pravdno sodišče ter izdane odločbe ne bi bile brez veljave le za to, ker bi bila opravljena oziroma bi bile izdane v pravdnem postopku.
popravni sklep - nepravilna izdaja popravnega sklepa – dopolnilni sklep – poseben sklep o stroških postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je takoj po prejemu sklepa opozorila na pomanjkljiv izrek in predlagala izdajo ustreznega sklepa o stroških. Sodišče prve stopnje bi zato navedeni dve napaki lahko odpravilo z dopolnilnim sklepom na podlagi 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP, ali tako, da bi izdalo poseben sklep o stroških postopka. Namesto tega je sodišče prve stopnje izdalo popravni sklep. Po 328. členu ZPP je s takšnim sklepom mogoče popraviti le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe ali sklepa z izvirnikom, ne pa tudi morebitnih vsebinskih napak, do katerih pride pri odločanju ali pisni izdelavi odločbe.
sklep o izvršbi - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - vročanje fizični osebi - vročilnica - dejansko prebivališče - prijava stalnega prebivališča - trditveno in dokazno breme
Pogoj za pravilnost tako imenovane fikcije vročitve je, da naslovnik na naslovu, kjer se opravlja takšna vročitev prebiva, pri čemer ni pomembno, ali ima na tem naslovu tudi formalno prijavljeno prebivališče.
Dokazno breme, da vročitev sodnega pisanja ni bila opravljena na naslov strankinega dejanskega prebivališča, je na stranki, ki predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodne odločbe. Ker dolžnik temu dokaznemu bremenu s svojo pavšalno navedbo, da mu je bilo sodno pisanje vročeno na napačen naslov in ne naslov iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga sodišče, ni zadostil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti zavrnilo kot neutemeljen.
USTAVNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064691
URS člen 23. SZ člen 118. ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/3, 299/4, 299/7, 310, 330, 330/3, 331.
izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – začetek stečajnega postopka – objava oklica o začetku stečajnega postopka – prenehanje izločitvene pravice – napotitveni sklep – pravnomočen napotitveni sklep – prekinitev pravdnega postopka – lastninska pravica – pravica do sodnega varstva lastninske pravice
V konkretnem primeru ni spora o okoliščini, da je bila izločitvena pravica prerekana in da bo s prodajo nepremičnine, na kateri je prijavljena izločitvena pravica, dovoljeno začeti, če bodo izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek z navedbo, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, torej na izviren način. Ker pa pravice ni uveljavljala v roku za prijavo terjatev iz 1. in 3. odstavka 299. člena ZFPPIPP, je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njena izločitvena pravica samo zaradi tega prenehala (4. odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ta namreč preneha šele s prodajo premoženja (5. odstavek 299. člena ZFPPIPP).
Zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava je sodišče tožnici odvzelo pravico do varstva lastninske pravice v pravdnem postopku. Kakšne posledice pa bo imelo v stečajnem postopku dejstvo, da tožnica v tridesetdnevnem roku ni predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, bo odločalo sodišče v stečajnem postopku. V konkretnem pravdnem postopku sodišče odloča le o obstoju lastninske pravice. Dokler ni ugotovitev, da je bila nepremičnina, ki je predmet pravde, v stečajnem postopku prodana in je torej kupec kot tretji pridobil lastninsko pravico na originaren način, tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice, zgolj na podlagi dejstva, da je pritožnica zamudila tridesetdnevni rok za nadaljevanje postopka, ni mogoče zavrniti.