postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za vodenje stečajnega postopka – kazenska evidenca – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu
V trenutku odločanja je nesporno, da je zoper pritožnika v kazenski evidenci vpisano kaznivo dejanje zoper premoženje (več le-teh). Pritožnik pa se moti, če misli, da je mogoče iz postopka odpusta obveznosti izločiti terjatve, ki so povezane s kaznivimi dejanji, za ostale terjatve pa naj se vodi postopek.
Tožnik je na prvostopenjsko sodišče naslovil vlogo, ki je bila nerazumljiva in nepopolna. Iz njene vsebine ne izhaja, za kakšno vrsto vloge naj bi šlo, možen pa bi bil zaključek, da vložnik predlaga zaposlitev pri delodajalcu (po možnosti tudi s posredovanjem Zavoda RS za zaposlovanje). Ker vložnikova vloga ni bila sposobna za obravnavanje, saj ni vsebovala vseh sestavin iz drugega odstavka 105. člena ZPP, niti sestavin, ki jih za tožbo predvideva prvi odstavek 180. člena ZPP, je sodišče prve stopnje vložnika pozvalo na dopolnitev in popravo te vloge z navodili, kako naj svojo vlogo popravi. Opozorilo ga je na možnost brezplačne pravne pomoči in mu določilo 15-dnevni rok za dopolnitev in popravo vloge. Ker vložnik v določenem roku svoje vloge ni popravil, jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
OZ člen 88, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 7, 212, 287.
razlaga pogodb – delna ničnost – ničnost pogodbenega določila – kršitev pogodbe – pogodbeno dogovorjena odškodnina – dejansko stanje – višina davčnega dolga – dokazovanje – izvedba dokazov – poizvedba pri DURS
Stranke pogodbe so določilo o pogodbeno dogovorjeni odškodnini za kršitev pogodbe zmotno poimenovale pogodbena kazen. Vendar zaradi neustreznega poimenovanja ne gre za nično določilo, temveč mora sodišče skladno z voljo strank, izraženo v pogodbi, ugotavljati, ali so izpolnjene predpostavke za plačilo pogodbeno dogovorjene odškodnine.
Upoštevajoč okoliščine, da tožnik sam informacij o morebitnih plačilih tožencev do DURS ne more pridobiti, je predlagani dokaz s sodno poizvedbo pri DURS kljub njegovi poizvedovalni naravi ustrezen, saj bi bil sicer tožnik postavljen v dokazno nemogoč položaj zaradi nerazumno visokega dokaznega standarda, ki bi mu onemogočil sodno varstvo. Ker sodišče prve stopnje izvedbe tega dokaza ni omogočilo in je zato tožnik ostal prikrajšan za izvedbo dokaza odločilnega pomena, zaradi česar je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
SODNE TAKSE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0074771
URS člen 22. ZFPPIPP člen 121, 121/2. ZPP člen 116. ZST-1 člen 1, 1/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - plačilo takse za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - sklep, izdan v postopku zaradi insolventnosti - smiselna uporaba pravil pravdnega postopka - pravica do izjavljanja
Vrnitev v prejšnje stanje je procesno pravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. Zakonska ureditev vrnitve v prejšnje stanje ima neposredno ustavno podlago v pravici do izjavljanja po 22. členu Ustave.
V primeru vloženega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, ki je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, izdan v insolvenčnem postopku, se smiselno uporabljajo pravila ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, ki z določbo 2. odstavka 121. člena ZFPPIPP niso izključena.
povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – odrgnina kolena z blago oteklino – zelo lahka telesna poškodba
Tožnik je pri padcu v stanovanjski hiši zavarovanke tožene stranke utrpel poškodbo, ki se po Fischerjevi razvrstitvi telesnih poškodb uvršča med zelo lahke (odrgnina na desnem kolenu z blago oteklino), pri čemer je bila potrebna zdravniška oskrba le ambulantna.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - izpolnitev zakonskih pogojev - kumulativno zahtevani pogoj - stečaj dolžnika / toženca - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - neznatna škoda - pravni standard - trditvena podlaga
Tožnikov predlog za izdajo začasne se nanaša na toženčevo premoženje (njegovo terjatev do stečajnega dolžnika), zato predlogu ni mogoče slediti zgolj na podlagi prepisane abstraktne zakonske dikcije, saj gre za poseg v toženčevo lastnino. Materialnopravno zmotno je stališče, da tožencu z izdajo začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda, ker z njo ne razpolaga: toženec ima že priznano ločitveno pravico v stečajnem postopku in dejstvo, da mu ta še ni izplačana, ne pomeni, da z njo še ne razpolaga.
V primeru razveze gradbene pogodbe ali v primeru izvajanja del v pričakovanju sklenitve gradbene pogodbe, pa ta pozneje ni bila sklenjena, je materialnopravna podlaga za odločitev o tožbenem zahtevku neupravičena pridobitev.
izplačilo razlike v plači - delo po avtorskih pogodbah - obstoj delovnega razmerja
Tožnica je v vtoževanem obdobju delala pri toženi stranki na podlagi avtorskih pogodb in je za opravljeno delo prejela plačilo, ki je bilo v teh pogodbah dogovorjeno. Tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju in ni nikoli uveljavljala ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Delavec je upravičen do plač oz. razlike v plači (in do prispevkov in davkov iz delovnega razmerja) le v primeru, če je ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Ker tožnica pri toženi stranki ni bila v delovnem razmerju, tožbeni zahtevek za obračun bruto razlike v plači, odvod davkov in prispevkov in izplačilo ustreznega neto zneska razlike v plači za vtoževano obdobje, ni utemeljen.
SPZ člen 99, 99/1. ZPP člen 343, 343/1. ZUreP-1 člen 101.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - javna cesta - začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - podpis pritožnika
Kategorizacija javne ceste po zemljišču tožencev na podlagi navedenega odloka nima zakonske podlage (izveden ni bil razlastitveni postopek ali sklenjena ustrezna pogodba med pravdnima strankama o prenosu spornega zemljišča v last toženke) in so tako posegi tožene stranke v zemljišča tožeče stranke protipravni.
Nepopoln ugovor zoper sklep o začasni odredbi mora sodišče brez nadaljnjega obravnavanja po določbi prvega odstavka 343. člena ZPP zavreči.
razmerja med starši in otroki – stiki med starši in otroki – pravica do stikov – omejitev stikov – otrokova korist – preprečevanje stikov – začasna odredba
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta obe pravdni stranki primerna in skrbna starša ter da je deček na očeta navezen, da ga ima rad in rad preživlja čas z njim. Tako ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za krčenje obsega stikov, ki so še do konca preteklega leta potekali vsak drugi dan, nato pa so bili na podlagi enostranske odločitve tožnice, brez tehtnih razlogov ukinjeni. Po oceni pritožbenega sodišča je koristno, da ima otrok z očetom redne stike, in sicer dvakrat tedensko v popoldanskem času ter stik preko vikenda enkrat na štirinajst dni. Sodišče je določilo tak obseg stikov, ki je pri otrocih take starosti običajen in primeren. Iz podatkov spisa ne izhaja nič takega, kar bi kazalo na to, da stiki ne bi bili otroku v korist ali da bi bil toženec za izvrševanje stikov neprimeren. Poleg tega je pritožbeno sodišče odločilo, da lahko deček preživi z očetom ves vikend (dve noči) in se s tem hkrati privaja na preživljanje daljšega časa z očetom (poletne počitnice).
Za pogodbena razmerja je značilno, da učinkujejo le inter partes oziroma med samimi sopogodbeniki. Če ni v njej določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz same njene narave, ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank. Da bi v konkretnem primeru do singularnega pravnega nasledstva pogodbenega razmerja oziroma obveznosti na tretje osebe prišlo po splošnih principih obligacijskega prava ali da bi le-te s takšno omejitvijo (svojih lastninskih upravičenj) soglašale, pa ni toženka niti zatrjevala.
Zmotno je naziranje, da bi morala tožnica namesto tožbe zaradi vznemirjanja (t.i. negatorne tožbe) vložiti vindikacijsko (vrnitveno) tožbo. Vsebina zahtevka takšne tožbe je vrnitev individualno določene stvari. Okno, ki ga neupravičeno zaseda oziroma uporablja toženka, (v pravnem pomenu te besede) ne predstavlja stvari, zaradi česar že pojmovno ne moremo imeti opravka z odvzemom stari ampak zgolj vznemirjanjem (so)lastninske pravice na njej.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083677
OZ člen 131. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost ravnanja – razpis za dodelitev stanovanja – odkup občinskega stanovanja pod ugodnimi pogoji – izguba pravice do nakupa stanovanja pod ugodnimi pogoji – strah pred izselitvijo – nepremoženjska škoda
Tožnik po razpisu ne bi mogel pridobiti stanovanjske pravice na naslovu Z., saj za pridobitev tega stanovanja ni kandidiral, zato ga tudi ne bi mogel kupiti. Pravilen je torej zaključek sodišča, da toženki nista ravnali protipravno, ker tožniku nista omogočili odkupa omenjenega stanovanja. Tožnik tako ni izkazal temeljnega elementa za nastalo premoženjsko škodo, ki naj bi se odražala v razliki med odkupno ceno stanovanja po SZ-91 in tržno ceno, torej protipravnosti tožečih strank v zvezi z odkupom konkretnega stanovanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082522
ZZK-1 člen 5, 31, 40. ZIZ člen 14, 168, 272. SPZ člen 39.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - last tretje osebe - pridobitev lastninske pravice - dokazno breme - pasivna legitimacija - izvršba na premoženje tuje države - uporaba slovenskega prava - verjetnost obstoja terjatve
Tožnik ni verjetno izkazal, da je toženka lastnica predmetnih nepremičnin. Glede na drugačne zemljiškoknjižne podatke bi moral v okviru 168. člen ZZK-1 priložiti listino, ki bi bila primerna za vpis toženkine lastninske pravice.
Ker je tožnik vložil tožbo po preteku petih let od seznanitve s tem, da je menjalna pogodba nična, torej po poteku splošnega zastaralnega roka, je odločitev sodišča, ki je njegov obogatitveni zahtevek zavrnilo, pravilna.
pritožba - pravočasnost pritožbe - pritožbeni rok - uradni jezik sodišča - prevajanje sodnih pisanj - prevod sodbe - vročanje - začetek teka roka za pritožbo - vloga v tujem jeziku - nerazumljiva vloga
ZPP strankam, ki ne razumejo uradnega jezika sodišča, ne daje pravice do prevajanja vabil, odločb in drugih sodnih pisanj v postopku v njihov jezik. Takšno prevajanje so si stranke dolžne zagotoviti same. Rok za pritožbo zoper sodbo je zato začel teči že z vročitvijo sodbe v slovenskem jeziku, ne pa z vročitvijo njenega prevoda.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014546
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 20, 20/1, 20/3, 20/4, 53, 53/1, 53/2. ZSDU člen 81, 81/1, 81/2, 81/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delavski direktor - enotirni sistem upravljanja - dvotirni sistem upravljanja
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določilo pogodbe, po katerem pristojni organ delavskega direktorja lahko razreši na predlog sveta delavcev družbe iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov in da ima delavski direktor pravico do odpravnine v primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov pod pogoji, ki jih določa ZPPOGD ter ob smiselni uporabi sklepa o določitvi razmerij. To določilo se lahko nanaša le na pravice glede odpravnine po kriterijih iz ZDR, ne pa na postopek razrešitve, ki ni enak postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Postopek razrešitve ali odpoklica je drugačen od postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga in z redno odpovedjo delodajalec ne more z enim aktom odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavskemu direktorju in pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, iz katere pravice in obveznosti mirujejo. Istočasno ne moreta biti v veljavi dve pogodbi o zaposlitvi naenkrat. ZDR-1 sicer ne ureja več mirovanja pravic iz delovnega razmerja, kot to izhaja iz odpovedi, pač pa je institut mirovanja nadomeščen in urejen v 53. členu ZDR-1 z naslovom suspenz pogodbe o zaposlitvi. Ta v prvem odstavku določa, da v primerih, ko delavec iz določenih razlogov začasno preneha opravljati delo, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in jo delodajalec ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved, ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca. V konkretnem primeru pa ne gre za izredno odpoved niti za postopek za prenehanja delodajalca. Drugi odstavek 53. člena ZDR-1 tudi izrecno določa, da med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela, torej pogodbe o zaposlitvi v suspenzu ni mogoče odpovedati z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
povrnitev nepremoženjske škode - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - omejena gibljivost hrbtenice - kronični bolečinski sindrom v hrbtenici in prsnem košu - motnje občutka - zmanjšana moč desne roke - nezanikana dejstva - priznana dejstva
Odstotek invalidnosti sam za sebe ni pomemben. Bistveno je, kakšen je obseg prikrajšanja tožničine življenjske aktivnosti ter kako hude in dolgotrajne duševne bolečine zato trpi.
Predmet priznanja (2. odstavek 214. člena ZPP) so lahko le trditve o dejstvih, ne pa pravni zaključki ali pravna kvalifikacija.
protipravno ravnanje - parkiranje na črno - parkiranje na zasebnem zemljišču - odškodnina za poškodovano vozilo - prevzem rizika za nastalo škodo
Šlo je za parkiranje „na črno“ in tožena stranka ni bila dolžna, da bi prepovedala parkiranje ali postavila ustrezne prometne znake. Samo dopuščanje parkiranja še ne pomeni podlage za odškodninsko odgovornost in protipravnost ravnanja oziroma opustitev dolžnega ravnanja. Uporaba tuje lastnine ni dovoljena in je parkiranje dovoljeno samo na za to namenjenem prostoru. Ker je šlo za „divje“ parkiranje, voznik, ki parkira na takem prostoru, prevzame odgovornost za morebitno škodo, ki mu nastane s takšnim parkiranjem. Ker je šlo za zasebno zemljišče, tožena stranka ni bila dolžna vzdrževati drevesa na tak način kot ugotavlja sodišče prve stopnje,
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083135
ZPP člen 339, 339/1. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
izvršilni postopek – tožba na nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – lastninska pravica v pričakovanju – prisilna hipoteka – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Ker se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico, ne pa tisti, ki je zastavno pravico pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, je pri odločanju o pravici, ki preprečuje izvršbo, nepomembna morebitna neskrbnost pridobitelja lastninske pravice v pričakovanju.