stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – prenehanje služnosti zaradi zastaranja – delno prenehanje služnosti zaradi zastaranja
Če se služnost izvršuje v manjšem obsegu, kot je njena vsebina, je mogoče delno prenehanje stvarne služnosti zaradi zastaranja.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064683
ZDZdr člen 42, 42/2, 68. OT člen 19. OT tarifna številka 23. ZOdv člen 17, 17/5. ZOdvT člen 36.
pridržanje – pridržalni postopek – stroški – odvetnik po uradni dolžnosti – pojasnila o uporabi tarife
Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi) za odvetnike plačane iz državnega proračuna (5. odstavek 17. člena ZOdv), je bil omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki, ki delujejo na trgu in prosto iščejo stranke. V nasprotju z novo OT je namreč ZOdvT v 6. poglavju (32. do 40. člen ZOdvT) določal (nižje) nagrade za postavljene oziroma dodeljene odvetnike. Ni podlage za zaključek, da bi bili odvetniki postavljeni po ZDZdr v drugačnem položaju od drugih odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti (npr. v kazenskih postopkih).
Sodišče druge stopnje načeloma soglaša s smiselno uporabo določb ZPP, kot je utemeljena v zadevi II Ips 454/2007, saj s krivdnim principom pri odločitvi o stroških ni mogoče uravnoteženo upoštevati interesov udeležencev v izvršilnem postopku v vseh položajih. Vendar v obravnavani zadevi, ko upnik ugovoru tretjega ni nasprotoval, pojasnjena dilema v sodni praksi ni bistvena, saj uporaba določb ZIZ ali smiselna uporaba določb ZPP vodita do istega rezultata.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - izbris obsodbe - zakonska rehabilitacija - sodna rehabilitacija
Napačno je stališče, da predstavlja oviro za odpust obveznosti dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusnim obdobjem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in da na obstoj te ovire ne vpliva, da je bila ob odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti (in ob sami vložitvi ugovora) obsodba že izbrisana iz kazenske evidence. Nedvomno je, da je institut odpusta obveznosti namenjen za tiste dolžnike, ki so se znašli v primežu prezadolženosti zaradi spleta okoliščin in ne zaradi tega, ker bi ravnali kaznivo. Na drugi strani (ne glede na morebitno zavrženost dejanj dolžnikov-obsojencev) pa je sodišče vezano na zakonske določbe o zakonski in sodni rehabilitaciji obsojencev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog
Spremenjena organizacija dela, ki jo je tožena stranka izvedla tako, da je delovne naloge prej samostojnega delovnega mesta vodje strokovne (splošne-pravne) službe, ki ga je opravljala tožnica, drugače razporedila med zaposlene oziroma jih delno oddala odvetniški pisarni kot zunanjemu izvajalcu, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija, razporeditev nalog, naložitev določenih nalog drugemu delavcu, oziroma ukinitev delovnega mesta potrebna. To pomeni, da je tožena stranka, kljub vsebinskemu nadaljevanju opravil, ki jih je pred tem opravljala tožnica, lahko odločila, da se takšna dela opravljajo v okviru dveh ločenih služb (pravne in splošne službe), tako da je del opravil prenesla na druga na novo oblikovana delovna mesta, del pa na zunanjega izvajalca - odvetniško pisarno. Ker pri toženi stranki ni prišlo le do formalne (navidezne) reorganizacije, temveč tudi do dejanske spremembe organizacije dela in ukinitve delovnega mesta vodje splošne-pravne službe, ukinitev delovnega mesta pa ni bila posledica šikaniranja tožnice, je podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082539
ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZVEtL člen 26, 26/2, 30, 30/5.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k stavbi - stroški nepravdnega postopka - zvetl - krivdno povzročeni stroški
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL, pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo 1. odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo 5. odstavka 35. člena ZNP.
Predlog predlagateljev je bil glede na določbo 5. odstavka 30. člena ZVEtL očitno neutemeljen, zato je njihovo ravnanje v postopku mogoče označiti kot malomarno, ki je drugo nasprotni udeleženki povzročilo nepotrebne stroške, zato so izpolnjeni pogoji iz 5. odstavka 35. člena ZNP, tudi ob upoštevanju vseh posebnosti nepravdnega postopka in postopka po ZVEtL.
Pritožnik utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava pri odmeri odškodnine iz naslova nepremoženjske škode, in sicer 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Navedena določba po vsebini predstavlja standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Prvo načelo zahteva določitev
pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, drugo pa terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine ter dejstva, da odškodnina ne bi podpirala teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom. Upošteva torej objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod. V konkretni zadevi odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo ni povsem v skladu z navedenimi merili.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – izgubljeni zaslužek – normalen tek stvari
Za oškodovance, ki so bili pred poškodbo stalno ali pa za določen čas zaposleni, se po sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega (npr. da bi oškodovanec zaposlitev opustil, da ne bi več pridobival zaslužka).
razlika v plači - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina
Tožena stranka s sprejemom sklepa uprave ni smela v pogodbi o zaposlitvi določene oz. med strankama dogovorjene plače enostransko znižati, ker je takšno znižanje nezakonito. Dejstvo, da tožnik od tožene stranke ni zahteval plačila višje plače, še ne pomeni, da je s plačilom nižje plače od dogovorjene soglašal.
Tožnik je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2012, ker v tem letu ni izrabil letnega dopusta in je bil pred prenehanjem delovnega razmerja v bolniškem staležu. To pa je objektivna okoliščina, ki onemogoča izrabo letnega dopusta.
Obvestilo, s katerim je tožena stranka tožnika obvestila, da preneha z dejavnostjo na določeni lokaciji in da bo njeno dejavnost prevzela druga družba, ki bo prevzela tožnika za nedoločen čas in pod istimi pogoji, kot jih je imel pri toženi stranki, ne predstavlja ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi s strani drugega delodajalca. Ustna ponudba nove pogodbe o zaposlitvi ni ponudba v skladu z 90.a členom ZDR. V konkretnem primeru tožnik ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, prav tako ni obstajala zaveza drugega delodajalca, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. Zato je tožnik upravičen do odpravnine pri toženi stranki v skladu z določbami ZDR.
Tudi v primeru, ko sodna pošiljka zaradi njene velikost ne gre v hišni predalčnik oziroma skozi njegovo odprtino, je treba šteti, da gre za neuporaben hišni predalčnik v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP in da je zato treba sodno pošiljko vrniti sodišču, saj v primeru, ko sodne pošiljke iz kateregakoli razloga, ki se tiče hišnega predalčnika, ni moč pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064705
ZPP člen 411.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih – kontradiktornost postopka
Kontradiktornost postopka se v postopku izdaje začasne odredbe praviloma začne šele z vložitvijo ugovora, če sodišče sledi predlogu za izdajo začasne odredbe. V kolikor šteje, da predlog za izdajo začasne odredbe delno ni utemeljen, je dolžno izvesti dokaze, ki jih predlaga predlagatelj začasne odredbe, oziroma mora v sklepu pojasniti razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – nepopoln predlog – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – pavšalne navedbe
Na poziv sodišča prve stopnje je tožeča stranka s pisno vlogo z dne 15. 4. 2015 sodišču zgolj predložila izjavo o premoženjskem stanju, v kateri pa je zgolj navedla višino aktive in pasive v bilanci stanja, ki znaša 3,377.478,00 EUR. Ob tem ni ponudila nobenih trditev, s katerimi bi utemeljila, da ne razpolaga s sredstvi, ki bi zadoščala za plačilo predmetne sodne takse v višini 16.051,00 EUR.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – subjektivna nevarnost – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenikov za terjatve družbe
Terjatev je verjetno izkazana, kadar so razlogi, ki govorijo v prid njenemu obstoju, tehtnejši in številčnejši kot nasprotni razlogi. Temu dokaznemu standardu je zadoščeno, saj je tožeča stranka v potrditev svojih (materialnopravno sklepčnih) navedb predložila dokaze, ki dokazujejo utemeljenost njenih navedb. Terjatev je ugotovljena s stopnjo verjetnosti, kajti šele v izvedenem dokaznem postopku bodo ugotovljena dejstva, na osnovi katerih bo odločeno o odgovornosti družbenikov za terjatve družbe I. d.o.o.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081994
ZPP člen 146, 146/4. OZ člen 768, 768/1. ZOdvT tarifna številka 2202.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – postavitev začasnega zastopnika – vročanje pisanj – povrnitev stroškov – nagrada za posel – enostavna pisanja – obveznosti prevzemnika naročila – skrbnost ravnanja začasnega zastopnika – pomen povratnice
Namen postavitve začasnega zastopnika je v tem, da sodišču olajšuje vročanje in s tem olajšuje delovanje sodišča. Ne glede na to pa začasni zastopnik zastopa tudi koristi stranke. Njegov položaj je takšen, da bi se za vročitev stranki moral prizadevati na podoben način, kot sodišče oziroma na podoben način, kot prevzemnik naročila.
Povratnica sama po sebi ne zagotavlja bolj zanesljive vročitve, temveč le še lažjo dokazljivost o uspehu (ali neuspehu) pri poskusu vročanja.
prepustitev stanovanja v skupni uporabi - časovna omejenost ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
Zakon (ZPND) določa izrek časovno omejenih ukrepov le v primeru, če sta žrtev in povzročitelj nasilja solastnika ali skupna lastnika in v primeru, ko je povzročitelj nasilja izključni lastnik stanovanja ali ima to stanovanje v solasti ali skupni lasti z neko drugo osebo.
Za izrek denarne kazni stranki (oziroma ostalim udeležencem v postopku) v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZPP mora biti ugotovljeno, da je slednja svoje procesne pravice zlorabila oziroma da je (v postopku) ravnala z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Kot je razvidno iz samega zakonskega besedila (hkrati pa je to tudi imanentno samemu institutu zlorabe pravice), mora iti za hoteno oziroma naklepno (dolozno) postopanje. Zgolj strankino nevestno oziroma malomarno postopanje uporabe obravnavanega instituta in posledičnega izreka denarne kazni (in to ne glede na posledico, ki naj bi zaradi takšnega strankinega ravnanja nastala) ne omogoča.
Zapadlost terjatve do dolžnika je bistveni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj. Zgolj obstoj preživninske obveznosti (ob njeni nezapadlosti) še ne daje temelja za izpodbijanje dolžnikovih pravni dejanj.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2.
osebni stečaj – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Določba 1. točke 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka). Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.
Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po 2. odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0074789
ZPP člen 180, 180/1. ZZZDR člen 62, 84, 84/2. ZN člen 43, 44, 45. ZGD-1 člen 481.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - premoženjskopravna razmerja zakoncev - razvezni postopek - neodplačen prenos poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - pravnomočnost sklepa o vpisu - nesorazmerno veliko premoženje - vrednost poslovnega deleža ob ustanovitvi - tožba na vrnitev darila - sklepčnost tožbe
Vrednost osnovnega kapitala ob ustanovitvi drugo tožene stranke je znašala 2.100.000,00 SIT, kar v protivrednosti predstavlja 8.763,15 EUR. Ob ustanovitvi druge tožene stranke je bil tožnik njen edini direktor in edini družbenik. Da bi od vpisa te družbe v sodni register do prenosa poslovnega deleža v tej družbi na drugo toženko druga toženka pridobila premoženje v vrednosti 860.000,00 EUR, ne izhaja ne iz tožbenih navedb, ne iz priloženih dokazov. Zato tožnik ni verjetno izkazal, da je toženki podaril nesorazmerno veliko premoženje, torej premoženje, s katerim druga toženka, kot izhaja iz navedb tožeče stranke, sedaj razpolaga. Vrednost poslovnega deleža ob ustanovitvi v višini 8.763,15 EUR pa za tožnika, ki v tožbi navaja, da se že več desetletij ukvarja z veletrgovino z zdravili na mednarodni ravni, ne more biti nesorazmerno darilo. Sicer pa niti v tožbi ni utemeljil svojih trditev, da je bilo zanj kot poslovneža tako ali pa po vrednosti tudi mnogo višje darilo nesorazmerno njegovemu premoženjskemu stanju. Te navedbe pa so pogoj za sklepčnost tožbe na vrnitev darila.