OZ člen 361, 361/1, 361/2, 458, 458/2, 461, 461/3.
stvarne napake – stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec – očitne stvarne napake – pregled stvari – grajanje napak – odprava stvari – odložitev pregleda do prispetja v namembni kraj
Toženec si je ogledal končne izdelke, saj je opazoval proizvodnjo kartonastih škatel, ki so bile na proizvodni liniji, ki so bile lične in takšne kot so bile dogovorjene. Toženec je zato imel možnost preveriti, ali končni izdelek ustreza vzorcu, kot je bil dogovorjen, saj drugačen tisk in otip kartona, predstavlja očitno napako, katero bi toženec lahko opazil že s pregledom. Toženec je imel na ta način možnost takoj sporočiti tožeči stranki svoje pripombe zaradi očitnih napak na kartonastih škatlah. Ker ni postopal na ta način, je to pravico iz tega naslova izgubil.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083104
URS člen 26. OZ člen 179 180. ZKP člen 194, 194/1. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – nezakonita odredba za prisilno privedbo – pravica do povračila škode – predpostavke odškodninske odgovornosti – posredni oškodovanci – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine – denarna odškodnina – strah – okrnitev svobode – razžalitev časti in dobrega imena – povrnitev premoženjske škode – trditveno breme – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev sodnega izvedenca
Naš pravni sistem ne nudi pravne podlage za dosojo odškodnine za pretrpeli strah in izgubo dobrega imena zaradi nezakonito odrejene prisilne privedbe staršev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081993
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 184, 184/1.
povrnitev škode – poškodba pri delu – opustitev ukrepov varstva pri delu – odgovornost delodajalca – sprememba tožbe – stroški zdravljenja – krivda delodajalca – soprispevek oškodovanca – opustitev dolžnega nadzora – regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Tožena stranka je s tem, ko je zagotovila in izvedla preverjanje oškodovanke o seznanjenosti z navodili o varnem delu 4. 1. 2005 in 18. 12. 2009 sicer opravila del dolžnega ravnanja v smislu predpisov s področja varnosti pri delu, vendar je tožena stranka dolžna vzpostaviti tudi ustrezen nadzor pri konkretnem delu v smislu ali delavci predpisana navodila tudi spoštujejo v praksi. To sicer ne pomeni, da bi vsak zaposleni delavec moral imeti stalen nadzor pri spoštovanju navodil, ki jih predpiše delodajalec. Hkrati pa tudi ne pomeni, da je delodajalec potrebno dolžnost opravil že s periodičnimi usposabljanji in preizkusi zaposlenih delavcev.
ZIZ člen 38, 38/5, 196, 197, 197/1-2, 197/1-3, 197/2. ZDPN-1 člen 5. OZ člen 376.
izvršilni stroški – poplačilo upnikov – stroški priglasitve prednostne terjatve – priglasitev davkov – upoštevanje prednostne terjatve po uradni dolžnosti – davek na promet nepremičnin – zavezanec za davek na promet nepremičnin – kdaj obresti nehajo teči
Res ima v skladu s 196. členom ZIZ Republika Slovenija v zvezi s priglašenimi davščinami status upnice, vendar pa glede na določilo 197. člena ZIZ, ki določa prednosti pri plačilu davka na promet iz zneska dobljenega s prodajo, Republiki Sloveniji ni potrebno priglašati posebej terjatev v zvezi z davkom na promet nepremičnin, ampak mora sodišče to terjatev upoštevati po uradni dolžnosti.
ZDPN-1 v 5. členu določa, da je zavezanec za davek prodajalec nepremičnine. Zakon ne določa izjem oziroma drugače v primeru, ko je nepremičnina prodana v izvršilnem postopku na javni dražbi.
Pritožnik je za potrditev svojih navedb glede pretrpljenih telesnih bolečin predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče tega dokaza ni izvedlo in je samovoljno sprejelo zaključek, da tožniku ni uspelo dokazati, da bi utrpel pravno priznano škodo. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZZK-1 člen 15.a, 146, 146/3, 146/4, 234. SPZ člen 105, 107, 108.
predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga - manjkajoče listine - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - naknadna razširitev zahtevka za vpis - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pravni interes za vzpostavitev listine - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v korist vseh etažnih lastnikov
Pri predlogu za vpis etažne lastnine, četudi ga vloži posamezni etažni lastnik, gre tako za vpis v njegovo korist kot tudi v korist vseh ostalih etažnih lastnikov. Predlagatelj namreč brez vpisa lastninske pravice pri vsakem posameznem delu v korist imetnika ne more doseči vpisa etažne lastnine, torej tudi ne lastninske pravice na svojem posameznem delu. Prav zaradi navedenega je potrebno etažnemu lastniku s širšo razlago prej navedenih določil 234. člena ZZK-1, omogočiti možnost, da predlaga vzpostavitev listin, pa čeprav te izkazujejo, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v korist drugih etažnih lastnikov, sicer prav tako podpisnikov pravnega posla, ki je podlaga za vknjižbo.
prepustitev stanovanja v skupni uporabi - časovna omejenost ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
Zakon (ZPND) določa izrek časovno omejenih ukrepov le v primeru, če sta žrtev in povzročitelj nasilja solastnika ali skupna lastnika in v primeru, ko je povzročitelj nasilja izključni lastnik stanovanja ali ima to stanovanje v solasti ali skupni lasti z neko drugo osebo.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba tožbe
Sodišče lahko dovoli spremembo tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke, če misli, da bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetno izkazana terjatev – subjektivna nevarnost – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenikov za terjatve družbe
Terjatev je verjetno izkazana, kadar so razlogi, ki govorijo v prid njenemu obstoju, tehtnejši in številčnejši kot nasprotni razlogi. Temu dokaznemu standardu je zadoščeno, saj je tožeča stranka v potrditev svojih (materialnopravno sklepčnih) navedb predložila dokaze, ki dokazujejo utemeljenost njenih navedb. Terjatev je ugotovljena s stopnjo verjetnosti, kajti šele v izvedenem dokaznem postopku bodo ugotovljena dejstva, na osnovi katerih bo odločeno o odgovornosti družbenikov za terjatve družbe I. d.o.o.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081994
ZPP člen 146, 146/4. OZ člen 768, 768/1. ZOdvT tarifna številka 2202.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – postavitev začasnega zastopnika – vročanje pisanj – povrnitev stroškov – nagrada za posel – enostavna pisanja – obveznosti prevzemnika naročila – skrbnost ravnanja začasnega zastopnika – pomen povratnice
Namen postavitve začasnega zastopnika je v tem, da sodišču olajšuje vročanje in s tem olajšuje delovanje sodišča. Ne glede na to pa začasni zastopnik zastopa tudi koristi stranke. Njegov položaj je takšen, da bi se za vročitev stranki moral prizadevati na podoben način, kot sodišče oziroma na podoben način, kot prevzemnik naročila.
Povratnica sama po sebi ne zagotavlja bolj zanesljive vročitve, temveč le še lažjo dokazljivost o uspehu (ali neuspehu) pri poskusu vročanja.
višina odškodnine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Zaradi javne objave sporočila v različnih medijih z navedbo, da je elektronsko pošto napisal B.Š., je bil tožnik deležen posmehovanja in obtoževanja, zoper njega je tekel predkazenski postopek, v okviru katerega je bila v njegovem stanovanju opravljena hišna preiskava, z vsem navedenim pa je bilo prizadeto njegovo osebno dostojanstvo.
vrnitev v prejšnje stanje – nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – prepoved reformatio in peius
Vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičevanje nepredložitve novega pooblastila odvetnici za vložitev izrednega pravnega sredstva in očitek, da je sodišče dopustilo nepravilno zastopanje mladoletnih tožnikov. Tak predlog za vrnitev v prejšnje stanje je nesklepčen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083095
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – prosta dokazna ocena – upoštevanje metodoloških napotkov
Izražena negativna vrednostna sodba lahko predstavlja razžalitev in bi moralo sodišče prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, po ugotovitvi, kaj je bilo dejansko izrečeno, presoditi žaljivost toženkine izjave in obstoj morebitnih duševnih bolečin tožnice.
nujna pot - stvarna služnost - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine - dvorišče - vrt - stanovanjski prostori sosednje nepremičnine
Sodišče je opravilo celovito presojo in upoštevaje tudi naravo in namen sosednje nepremičnine (stanovanjska stavba) pojasnilo, da primerjava stroškov, ki bi jih predlagateljica imela, da bi si uredila ustrezen dostop do stanovanja z javne ceste, z obremenitvijo tuje nepremičnine, pokaže, da nujne poti ni mogoče ustanoviti. To stališče je tudi skladno s sodno prakso, ki izhaja iz namena instituta določitve nujne poti, ki po vsebini ustreza stvarni služnosti na tujem zemljišču in predstavlja prisilen poseg v lastninsko pravico, zato je treba pogoje restriktivno razlagati in je tudi sodna praksa enotna, da načeloma nujnih poti ni mogoče ustanavljati preko zagrajenih dvorišč in vrtov, toliko bolj to velja za konkretno situacijo, ko naj bi se ustanavljala prek sosednje zgradbe in bi potekala po stanovanjskih prostorih lastnikov sosednje nepremičnine.
prevzem dolga – prevzem izpolnitve – izpolnitev tretjega – podlaga za plačilo tretjega
Z izvršenim plačilom konkludentno izražena volja tožene stranke, da (delno) plača tuj dolg, ne vključuje tudi soglasja za prevzem samostojne obveznosti v razmerju do tožeče stranke. Podlaga (causa) za plačilo tretjega (če tretji nima lastnega pravnega interesa za izpolnitev) je praviloma v notranjem razmerju med dolžnikom in tretjim in se ne izkazuje v vzpostavitvi novega razmerja med tretjim in upnikom.
obstoj zunajzakonske skupnosti – kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti
Sodna praksa je izoblikovala kriterije, na podlagi katerih se odnos moškega in ženske, šteje kot zunajzakonska skupnost. Gre za sklop osebnih in premoženjskih razmerij, ki opredeljujejo obstoj takšne skupnosti. Tudi če partnerja nista vzpostavila vseh razmerij, na podlagi katerih sodna praksa opredeljuje zunajzakonsko skupnost, to še ne izključuje obstoja takšne skupnosti, če so za to izkazani utemeljeni razlogi. Prav teh razlogov pa tožnica v postopku ni uspela dokazati.
pogodba o izvajanju storitve čiščenja poslovnih prostorov – pridobitev izjave o primerni kvaliteti čiščenja – pogoji in njihov učinek – trditvena podlaga – čezmerno prikrajšanje – oderuška pogodba – izpolnitev z napako – ravnanje stranke – uresničitev pogoja – ničnost pogodbe
Če bi tožeča stranka korektno opravila storitev čiščenja, pa tožena stranka (oziroma uporabniki) ne bi podala izjave o primerni kvaliteti čiščenja, bi bilo mogoče takšno ravnanje tožene stranke oceniti kot ravnanje, ki nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in s katerim preprečuje uresničitev pogoja. V tem primeru bi se štelo, da je pogoj izpolnjen.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2.
osebni stečaj – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Določba 1. točke 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka). Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.
Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po 2. odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – izgubljeni zaslužek – normalen tek stvari
Za oškodovance, ki so bili pred poškodbo stalno ali pa za določen čas zaposleni, se po sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega (npr. da bi oškodovanec zaposlitev opustil, da ne bi več pridobival zaslužka).