status bivšega političnega zapornika - zavrženje vloge - pravnomočna odločitev - upravni postopek
Ob ugotovitvi, da je o enaki zahtevi tožnika že pravnomočno odločeno in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se tožnikov zahtevek opira, ni spremenilo, saj se okoliščine na strani tožnika v ničemer niso spremenile, je tožena stranka po presoji sodišča s tem, da je tožnikovo ponovno zahtevo za priznanje statusa bivšega političnega zapornika in pravice do odškodnine zavrgla, ravnala pravilno.
prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov za socialno varnost - delodajalec - sedež pravne osebe - brezposelnost
Če je narava tožnikove dejavnosti taka, da opravlja delo na več lokacijah oziroma geografskih območjih, to z vidika uporabe prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 pomeni zgolj to, da tožnik povračilo plačanih prispevkov delodajalca lahko uveljavi le za delavca, ki delo dejansko opravlja na problemskem območju z visoko brezposelnostjo ter povračila ne more uveljaviti za delavca, ki delo dejansko opravlja na lokacijah ali geografskih območjih izven problemskega območja z visoko brezposelnostjo.
Tožeča stranka ni izkazala, da se bo z zaposlitvijo obeh delavcev, ki imata stalno prebivališče v Ljubljani, zmanjšala brezposelnost na problemskem območju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - verjetni izgled za uspeh - izredna socialna pomoč - preživljanje - zapornik
Sodišče se strinja s stališčem organa za brezplačno pravno pomoč, da stroški telefoniranja, dopisovanja, kopiranja in tiskanja niso tiste vrste, na katere se nanaša pravica do izredne denarne socialne pomoči.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. GZ člen 58.
gradbeno dovoljenje - predhodni postopek - okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku -položaj stranskega udeleženca - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - zavrženje tožbe
Tožnik ni imel položaja stranke, kot tudi ne položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Tožnik bi moral pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu z izrednimi pravnimi sredstvi doseči oziroma poskusiti doseči, da mu toženka prizna položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku, ki se je zaključil z izdajo izpodbijane odločbe, ter nato zoper te odločitve (če bi bile v njegovo škodo) vložiti tožbo.
Tožnik izrecno izpostavlja, da mu položaj stranke v tem postopku gre zaradi njegovega položaja nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja. Sodišče temu ne pritrjuje. Glede na predhodno izpeljan postopek po ZVO-1, ki se je zaključil z izdajo okoljevarstvenega soglasja, bi tožnik (kot nevladna organizacija z delovanjem v javnem interesu na področju varstva okolja) lahko varoval javni interes v tem postopku, torej v (že izvedenem) postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, ne more ga pa varovati sedaj, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vodenem po II. poglavju GZ in, ki je sedaj predmet tožbe v tem upravnem sporu.
Po določbi 58. člena GZ imajo v integralnem postopku nevladne organizacije ne glede na določbe predpisa, ki ureja upravni spor, pravico vložiti tožbo v upravnem sporu kot zastopnik javnega interesa na področju njihovega delovanja, tudi če niso bili udeleženi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki se v upravnem sporu izpodbija. Ker pa - kot že povedano - izpodbijano gradbeno dovoljenje ni bilo izdano v integralnem postopku (IV. poglavje GZ, od 50. člena dalje), temveč po II. poglavju GZ (od 35. do 48. člena), tožniku položaja stranke na tej podlagi ni mogoče priznati.
pravica do dodatka k pokojnini - kriteriji za priznanje pravice do dodatka - kategorizacija športnikov - dodatek k pokojnini - izjemen dosežek - šport - športni dosežki
Golbal ni olimpijska športna disciplina, zato osvojitev medalj s svetovnih prvenstev v tej športni disciplini ne more spremeniti odločitve, da tožnik ni upravičenec do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Zakonodajalec ni predvidel, da bi bil prejemnik medalje s svetovnega prvenstva paraolimpijske športne panoge upravičenec do pravice dodatka k pokojnini, pač pa le, kolikor je prejemnik paraolimpijske medalje. Sodišče v taki ureditvi ne vidi diskriminatornega razlikovanja med športniki invalidi in neinvalidi, različne položaje je namreč dopustno urejati različno, pri čemer ni dvoma, da je ureditev športa invalidov in neinvalidov različna.
Ker je bila tožnikova vloga po podaji odgovora z dne 5. 12. 2018 dovolj razumljiva, saj je bilo jasno, kaj tožnik z vlogo zahteva, tožena stranka s tem, da je tožnikovo ustrezno dopolnjeno vlogo, torej razumljivo vlogo, zavrgla, ni ravnala pravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zapornik - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - verjetni izgled za uspeh zadeve
Tožena stranka je zavrnila tožnikov predlog za priznanje stroškov za prihod na obravnavo iz razloga, ker je ocenila, da zadeva, ki se bo obravnavala, nima verjetnega izgleda za uspeh in iz tega razloga prošnji vlagatelja za oprostitev plačila stroškov prevoza na obravnavo ni mogla ugoditi. Z navedenim pa tožniku ni bila odvzeta pravica do sodnega varstva niti do zagotovitve navzočnosti na obravnavi, za katero je sicer zadolžena uprava Zavoda za prestajanje kazni. Tožnik, ki je trenutno na prestajanju zaporna kazni, se namreč ne more udeležiti obravnave brez spremstva pravosodnih policistov in bi tako tudi iz tega razloga bila dodelitev plačila tovrstnih stroškov, neutemeljena.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno, zato so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov neutemeljeni. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2 ter, ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri se že vodi postopek - alternativno reševanje sporov
Tožnici je bilo z odločbo že odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, ta pa zajema tudi stroške mediacije oziroma alternativnega reševanja sporov. Ker so bili torej stroški svetovanja in zastopanja v postopku mediacije že zajeti z odločbo, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino ponovno prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZBPP pravilno zavrgel.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - otrok izbrisane osebe - posebna odločba o dovoljenju za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču
Tožnik za izdajo zahtevane posebne odločbe ne izpolnjuje zakonskih pogojev, saj ni bil rojen po 25. 6. 1991, nima dovoljenja za stalno prebivanje in ni bil sprejet v državljanstvo RS.
evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - izbris kazenskih točk - udeležba v rehabilitacijskem programu
Tožnik je imel že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa v evidenco kazenskih točk vpisanih več kot 17 kazenskih točk (skupno 19 kazenskih točk) in je torej izpolnil pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga okrajno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Navedeno zato tudi po presoji sodišča zadošča za ugotovitev v smislu tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1, da se tožniku, ki je že pred pričetkom udeležbe rehabilitacijskega programa v evidenci kazenskih točk presegel 17 kazenskih točk, izbris štirih kazenskih točk iz evidence kazenskih točk na podlagi potrdila o opravljenem rehabilitacijskem programu, zavrne.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je RS prostovoljno zapustila avgusta 1991, njena odsotnost pa je trajala več kot leto dni, kar v obravnavani zadevi ni sporno. Navedeno po presoji tožene stranke pomeni, da tožničin odhod iz RS ni bil posledica njenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt
Tožnica je sicer pridobila soglasje, vendar za drugačno oziroma nižjo ograjo, medtem ko soglasja za gradnjo ograje, kot jo je izvedla, nima. Prvostopenjski organ je zato pravilno zaključil, da te ograje ni mogoče obravnavati kot enostavni objekt, za gradnjo katerega ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepozna tožba - verjetni izgled za uspeh zadeve
Za za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, med njimi tudi t.i. objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP. Takšna ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se brezplačna pravna pomoč dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
Tožnik je le pavšalno navajal, da je bil v izvorni državi podvržen diskriminaciji zaradi berberske narodnosti, in ni konkretiziral, na kakšen način oziroma skozi katere ukrepe se je ta diskriminacija odražala. Nobena od njegovih navedenih trditev namreč ne predstavlja podvrženosti diskriminaciji v obliki pravnih, upravnih, policijskih ali sodnih ukrepov, ekonomske ali socialne diskriminacije oz. ravnanj, ki jih primeroma našteva Priročnik UNHCR o postopkih in kriterijih za določitev statusa begunca (resno omejevanje pravice do pridobivanja sredstev za preživetje, preprečevanje izpovedovanja vere, onemogočanje dostopa do izobraževanja)
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - mikro družba
Tožena stranka je ob upoštevanju podatkov za povezano in partnersko podjetje pravilno ugotovila, da ima tožnica 10,99 zaposlenih, letni promet 3,1 milijonov EUR in bilančno vsoto 4,6 milijonov EUR, kar jo uvršča med mala (in ne mikro) podjetja, in da zato ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pri preverjanju dohodkov iz kmetijske dejavnosti in ugotavljanju, ali gre za pomemben dohodke, je relevantna dejanska in ne hipotetična vrednost kmetijskih pridelkov. Pri ugotavljanju dohodkov kmeta fizične osebe je torej treba upoštevati pridelke, ki so bili dejansko predelani na kmetiji in ne tistih, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja lahko bili pridelani.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2, 260, 260/1. ZMed člen 12, 12/4, 15. ZIL člen 47. ZPOmK-1 člen 63a.
mediji - izvajanje radijske dejavnosti - razvid medijev - izbris - obnova postopka - stranka v upravnem postopku - prekluzija
Oseba, ki pri svojem medijskem delovanju uporablja ime medija A. krši njegovo izključno pravico iz blagovne znamke, mu zakon omogoča, da zahteva prepoved kršenja te pravice v pravdnem postopku, medtem ko mu zahteve za izbris iz razvida medijev (na področju upravnega prava) tudi ZIL-1 ne zagotavlja.
Tožnikov predlog za izbris medija A. iz razvida medijev po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, ker tožnik v vlogi ni uveljavljal svoje pravice ali pravne koristi s področja upravnega prava.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj le navaja določila javnega razpisa oz. razpisne dokumentacije. Sklicevanje na dele razpisne dokumentacije ne zadostuje za odločitev o ponudbi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o izbiri, zato dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Obrazložitev izpodbijane odločbe je torej pomanjkljiva in pavšalna, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso podkrepljeni z materialnimi določili zakona in jih ni mogoče preizkusiti.
ZBPP člen 26, 26/1, 26/3, 26/5. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji - verjetni izgled za uspeh - pravno svetovanje - nova vloga
Organ za brezplačno pravno pomoč je spregledal, da pri tej prošnji ne gre za isto dejansko in pravno podlago. Tožnik je namreč tokrat vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoč v obliki pravnega svetovanja. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje se pogoji, to je ali ima prosilec verjeten izgled za uspeh ne ugotavljajo.