Kraj dejanskega življenja je lahko le kraj, v katerem oseba dejansko v pretežni meri zadovoljuje svoje življenjske potrebe, zato oseba, ki dela v tujini in tam tudi pretežno živi, ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v R Sloveniji.
pridobitev - državljan druge republike - aktivna vojaška oseba - oseba, nevarna za javni red in obrambo države - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker že postopek ni bil izpeljan v skladu z določbami ZUP, nepopolno pa je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče tožbi ugodilo in sporno odločbo odpravilo.
davčni dolg - odpis - stvarno pristojni organi - neugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Po 107. členu zakona o dohodnini je občinski izvršni svet pristojen odločati le o odpisu davčnega dolga, ki se nanaša na davke, urejene v tem zakonu, ni pa pristojen odločati o odpisu prispevkov in ostalih davkov. Za te davke in prispevke se uporabljajo predpisi, ki te davke in prispevke urejajo.
ZZad člen 67.ZDen člen 54, 54/1-1-3.ZUP člen 66, 66/4.
zadruge - zadružno premoženje - vrnitev
O zahtevah Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije in Slovenske zadružne kmetijske banke za denacionalizacijo premoženje iz 67. člena zakona o zadrugah so stvarno pristojni odločati občinski upravni organi, določeni v 1. odstavku 54. člena zakona o denacionalizaciji. Ministrstvo za finance bi zato moralo tako zahtevo odstopiti tistemu občinskemu upravnemu organu, ki je glede na vrsto premoženja pristojen odločati o zahtevi.
V upravnem postopku mora upravni organ pri tem, ko zavrne pridobitev državljanstva po 3. odstavku 40. člena iz razlogov nevarnosti za varnost ali obrambo države pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, na podlagi katerih ugotavlja obstoj nevarnosti za varnost države.
Ne da bi izvedla dokazni postopek, tožena stranka ne more trditi, da je tožnik leta 1991 odšel iz Slovenije na podlagi lastne odločitve, saj po njenem mnenju ni bil napoten na šolanje in ni dobil štipendije za šolanje v drugi republiki nekdanje Jugoslavije, katere državljan je, zaradi česar naj bi prekinil dejansko prebivanje v R Sloveniji. Zato je bilo tožbi ugodeno in izpodbijana odločba odpravljena, z napotilom toženi stranki, da izvede dokazni postopek o navedeni okoliščini.
posojilo - vrnitev posojila - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da si je toženec izposodil od prve tožnice zneske, katerih vrnitev se v tožbi zahteva, in da jih ni vrnil, je odločitev sodišča materialnopravno pravilna (2.odst. 562.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Revizijsko sodišče spričo ugotovljenega dejanskega stanja tudi v pravilnost odločitve o zahtevku druge tožnice ne dvomi. Tožena stranka ni glede tega zahtevka navedla v reviziji nobenih takih dejstev, ki bi jih bilo mogoče pri odločanju upoštevati.
Namen strank, da postane tožnica zaradi izplačila solastnica nepremičnin, je izhajal razen iz tožničinih izpovedb še iz izpovedb tedanjega toženčevega pooblaščenca in toženčevih izpovedb, da se mu tožničin vpis solastninske pravice ni zdel pomemben, ker sta se s tožnico nameravala poročiti in bi bilo nato premoženje itak skupno. Spričo takih ugotovitev tožnica sedaj, ko je prišlo po več kot deset let trajajoči izvenzakonski skupnosti do razdora med strankama, upravičeno zahteva vknjižbo svoje solastninske pravice.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanjska hiša predvidena za rušenje - zazidalni načrt
Če je objekt, v katerem je stanovanje, katerega odkup se zahteva, po zazidalnem načrtu predviden za rušenje, lastnik stanovanja lahko odkloni prodajo stanovanja (1. odst. 129. člen SZ). Pojem predvidenosti za rušenje je opredeljen v 2. odst. 40. čl. SZ.
Sodišče prve stopnje sicer ni v ničemer obrazložilo, zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanja konkretne priče in ene neidentificirane priče), vendar ta kršitev pravic obrambe po spoznanju senata vrhovnega sodišča ni vplivala na to, da ne bi bila izdana pravilna sodba. Vlogi obeh obsojencev, kot izhaja tudi iz sodbe sodišča druge stopnje, sta bili namreč tudi brez zaslišanja teh dveh prič na podlagi izvedenih dokazov dovolj razjasnjeni in četudi bi se izkazalo, da je neidentificirani italijanski kupec sodelavec policije, to ne bi v ničemer vplivalo na odgovornost obsojenca, ki je posredoval pri nabavi mamila in ga prevažal.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost - odvzem deviz
Izrek varstvenega ukrepa odvzema deviz, ki so bile predmet prekrška, po določbi 1. točke 202. člena zakona o prekrških ni podlaga za zahtevo za sodno varstvo.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost - izrečena kazen - varstveni ukrep
Ker je bila kaznovanemu izrečena kazen nižja od 15.000 SIT, je zahteva za sodno varstvo nedovoljena. Po določbi 1. točke 202. člena Zakona o prekrških izrek varstvenega ukrepa odvzema predmetov (orožja) ne more biti podlaga za zahtevo za sodno varstvo.
1. Obdolženčeve grožnje sodnikom, tožilcem in njihovim družinskim članom lahko pomenijo le grožnjo kateremukoli, ki bi obravnaval to kazensko zadevo, predvsem pa pripor, zato ne more biti to razlog za prenos krajevne pristojnosti.
2. Prijateljstvo obdolženca s sodnikom tega sodišča, ki v zadevi v ničemer ne odloča, ne more biti okoliščina, ki bi lahko vzbujala dvom v nepristranost celega sodišča.
3. Pisanje medijev o obsežni kazenski zadevi ni nič neobičajnega, zato samo iz tega, da se o zadevi veliko piše in govori, ni mogoče sklepati o dvomu v nepristranost sodišča, ki odloča o tej zadevi.
Zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev člen 12.ZUP člen 243, 243/1.
prometni davek - vštevanje obračunanega davka od storitev v osnovo za obračun davka od prometa proizvodov - kršitev materialnega zakona
V primeru, ko je bil obračunan in plačan prometni davek od storitev, moral pa bi biti obračunan in plačan davek od prometa proizvodov, se obračunani davek od storitev ne všteva v osnovo za obračun davka od prometa proizvodov.
zakoniti dediči - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da življenjske skupnosti med tožnico in A.T. že glede na nesporen čas trajanja (nepolnih šest mesecev) ni mogoče šteti kot dalj časa trajajočo. Tožnica ni v reviziji navedla nobenih takih okoliščin, ki bi lahko v konkretnem primeru privedle do drugačnega sklepa sodišča.