• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 11
  • >
  • >>
  • 121.
    UPRS Sodba I U 1395/2016-9
    13.2.2018
    UP00010541
    ZPNačrt člen 75, 77, 77/2, 79, 79/7, 80.
    komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priklop na javno kanalizacijsko omrežje - plačilo komunalnega prispevka
    Po ZPNačrt so podlaga za obračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo stroški komunalne opreme, pri čemer zakon ne vsebuje omejitev glede vrste skupnih stroškov, ki se lahko upoštevajo pri odmeri komunalnega prispevka. Zakon ne določa niti metode, kako se ti skupni stroški izračunajo. Iz zakonske ureditve izhaja, da se lahko poravnajo ne le s plačilom komunalnega prispevka, temveč tudi iz drugih virov, kot so proračun občine, proračun države in „drugo“. Pri tem ZPNačrt občini ne določa zgornje meje, do katere lahko (skupne) stroške komunalne opreme prevali na zavezance za plačilo komunalnega prispevka. To pomeni, da načeloma ni zakonskih ovir, da občina ne bi na zavezance prevalila vseh stroškov komunalne opreme, kar pomeni, da bi bili obračunski stroški enaki skupnim. Seveda pa mora občina od stroškov, ki jih prevali na zavezance v obliki komunalnega prispevka, odšteti vse druge vire, ki jih pridobi z namenom financiranja te komunalne opreme.
  • 122.
    UPRS Sodba I U 2801/2017-11
    13.2.2018
    UP00010010
    ZBPP člen 24. ZPP člen 370, 384.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - revizija
    Revizija je izredno pravno sredstvo in je dopustna iz razlogov, ki jih določa ZPP. Očitek tožnika, da bi moralo sodišče upoštevati vsako vlogo, pa ne predstavlja katerega izmed revizijskih razlogov po 370. členu ZPP, kar prav tako pojasni že tožena stranka. Tožnik ni izkazal, da obstaja kateri izmed razlogov za vložitev revizije, prav tako tudi ni izkazal, da bi imel v postopku z revizijo zoper predmetni sklep verjetne izglede za uspeh.
  • 123.
    UPRS Sodba I U 150/2018-6
    13.2.2018
    UP00013888
    ZUP člen 68, 68/1, 68/2. ZBPP člen 11, 11/2.
    brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni rok
    Iz prvega odstavka 68. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanje pravočasnosti tistih vlog, ki so vezane na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke. Sodišče meni, da če naj bi se pravilo iz 68. člena ZUP uporabilo tudi za materialne roke, bi moral zakon to izrecno določati. Vendar pa ZBPP nima posebnih določb o tem, da naj bi se kot dan vložitve prošnje štel dan, ko je bila vloga poslana sodišču. Zato 68. člena ZUP za obravnavano zadevo ni mogoče uporabiti. Kot dan vložitve prošnje je tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko bi organ za BPP imel možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnaval po določilih ZBPP in o njej odločal pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena. To bi lahko storil šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejel in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto.
  • 124.
    UPRS Sodba I U 1610/2016-12
    13.2.2018
    UP00012410
    EZ člen 23a, 70, 71. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
    električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - vloga za izdajo soglasja - pristojnost za izdajo soglasja - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja. Le-to je v drugem odstavku 71. člena EZ izrecno, in torej „z zakonom“ podeljeno družbi SODO d.o.o., medtem ko za nadaljnji prenos javnih pooblastil, to je za prenos javnih pooblastil „na podlagi zakona“, kot druge možnosti za njihovo pridobitev iz 121. člena Ustave RS, po presoji sodišča v citiranih določbah EZ ni podlage. Elektropodjetja torej niso tista, ki lahko, glede na 71. člen EZ, odločajo o tej zadevi, ampak je to lahko le SODO d.o.o. kot nosilec javnih pooblastil, njegov zakoniti zastopnik, tj. direktor, pa lahko pooblasti osebe, zaposlene pri tretji pravni osebi (kot npr. pri elektropodjetju), da vodijo in odločajo v postopkih iz 71. člena EZ.
  • 125.
    UPRS Sodba I U 211/2017-9
    13.2.2018
    UP00011829
    ZDavP-2 člen 143, 144, 145, 151.
    davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov
    Tožnik je na dan izdaje izpodbijanega sklepa dolgoval DDPO in DDV na podlagi odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru in NUSZ na podlagi odločbe o odmeri NUSZ, ki jih je prejel, kar v zadevi niti ni sporno in izhaja iz upravnih spisov. Tako je bil tudi seznanjen s temeljem izvršilnega naslova. Iz 4. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik dolgoval tudi akontacije DDPO in DDV po obračunih ter plačilo davčnega odtegljaja od dohodkov, ki niso dohodki iz delovnega razmerja, po predloženem REK-2 obrazcu ter prispevkov za poškodbe pri delu po predloženem REK obrazcu. Te obračune pa je tožnik predložil sam, zato je z njihovo vsebino in pravnim temeljem izvršilnega naslova seznanjen. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 143. člena ZDavP-2, po katerem davčni organ začne davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Po 145. členu ZDavP-2 se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, predmet davčne izvršbe pa je po 144. členu ZDavP-2 lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Izpodbijani sklep ima po presoji sodišča tudi vse obvezne sestavine po 151. členu ZDavP-2, kar pravilno ugotavlja tudi toženka.
  • 126.
    UPRS Sodba I U 888/2017-9
    13.2.2018
    UP00011836
    ZDDV-1 člen 39, 73. ZDavP-2 člen 97.
    davek na dodano vrednost - zahteva za vračilo - odstop terjatev
    Iz listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bil davčnemu organu predložen obračun DDV, iz katerega bi izhajalo preplačilo DDV. Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV pa ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč 73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2, iz katerih izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega davčnega dolga (enako Vrhovno sodišče RS v sodbah X Ips 296/2015 z dne 1. 6. 2016 in X Ips 33/2016 z dne 15. 12. 2015).
  • 127.
    UPRS Sodba I U 993/2017-9
    13.2.2018
    UP00011838
    ZDavP-2 člen 143, 144, 145, 151. ZFPPIPP člen 21, 408, 408/2.
    davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - prispevki za socialno varnost
    V obravnavani zadevi se izterjujejo obveznosti, ki imajo po prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Sodišče na podlagi nespornega podatka, da je Okrožno sodišče v Ljubljani 1. 9. 2016 izdalo sklep o odpustu obveznosti, ugotavlja, da se v obravnavani zadevi od tožnice izterjuje znesek, ki predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki imajo naravo prednostnih terjatev, in na katerega odpust obveznosti ne učinkuje.
  • 128.
    UPRS Sodba I U 2571/2017-10
    13.2.2018
    UP00010165
    ZUP člen 67, 67/2.
    brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obrazec - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje vloge
    Organ za BPP, ki je ugotovil, da je tožnica predložila le izpolnjen obrazec BPP, je ostala predložena dokazila in sporočene podatke prezrl ter jih pri ugotavljanju, ali je tožnica prošnjo za BPP dopolnila v skladu s sklepom, ni upošteval. To pa pomeni, da je procesno dejansko stanje ugotovil nepravilno.
  • 129.
    UPRS Sodba I U 766/2017-16
    13.2.2018
    UP00013682
    ZJN-3 člen 9, 9/1, 9/1-c, 9/3, 9/3-a, 9/8. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES člen 1.
    javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - javna služba - oseba javnega prava - tržna dejavnost
    Po presoji sodišča iz dikcije določila tretjega odstavka 9. člena ZJN-3 izhaja, da razlaga, po kateri bi imela neka oseba status naročnika po ZJN-3 le pri opravljanju nekaterih izmed svojih dejavnosti, ni možna. Zakon namreč ne določa, da je za osebo javnega prava bistven element, ali kot svojo dejavnost opravlja (zgolj) javno službo ali še druge dejavnosti. Toženka je pravilno razlagala predpis, ko je štela, da je pri uvrščanju oseb med osebe javnega prava potrebno izhajati iz značilnosti posamezne osebe oziroma iz razloga njene ustanovitve in da zakon ne omogoča ločevanja po dejavnosti, ki je (zgolj) javna služba in tržni dejavnosti, kot to uveljavlja tožnik.
  • 130.
    UPRS Sodba IV U 90/2016-5
    13.2.2018
    UP00009449
    ZBPP člen 40.
    vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zahteva za vračilo sredstev - zavrnitev zahteve - neupravičena obogatitev
    V zadevi ni sporno, da je bila prosilki BPP dodeljena za vse zaprošene in v pravdnem postopku nastale stroške postopka, od vložitve tožbe, pa do izvedbe zadnjega naroka. Ker prav tako ni sporno, da je te stroške za upravičenko v celoti založila Republika Slovenija iz sredstev BPP, tožnica ni upravičena zahtevati povračila razlike med stroški obračunanimi v sodbi P 707/2011 in do sedaj (pravnomočno) priznanimi stroški iz naslova BPP. Sodišče se strinja s toženo stranko, da ta pravica ne gre ne tožnici, ne njeni odvetnici, ki je bila v celoti poplačana iz sredstev BPP, tako kot določa zakon.
  • 131.
    UPRS Sodba IV U 194/2017-6
    13.2.2018
    UP00010945
    ZBPP člen 24.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - novi dokazi
    Predlog za obnovo postopka bi bil zaradi zamude objektivnega roka prepozen ter bi ga sodišče moralo zavreči. Zato tožnica z vložitvijo izrednega pravnega sredstva ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da za dodelitev zaprošene BPP ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.
  • 132.
    UPRS Sodba I U 412/2017-12
    13.2.2018
    UP00014649
    ZJC-B člen 19, 19/1, 19/4, 19/5. ZCes-1 člen 4, 4/1, 123. ZUreP-1 člen 2, 92, 92/2, 93, 93/3, 95, 95/2, 99. Uredba o kategorizaciji državnih cest (2012) člen 2.
    razlastitev - javna korist - javna cesta - kategorizacija cest - pravna podlaga
    Za postopek razlastitve po določbah ZJC-B ne zadošča, da je v času razlastitve na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet. To je zgolj eden od predpisanih kumulativnih pogojev, da se o razlastitvi lahko odloča po ZJC-B. Drugi pogoj je, da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.

    Toženka je zmotno razlagala ZJC-B, ko je štela, da se v postopku odvzema lastninske pravice po 19. členu ZJC-B javne koristi ne predpostavlja na podlagi prostorskega akta, ampak se jo izkazuje z ugotovitvijo dejstev, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet. Prezrla je, da je pomembno tudi, ali je javna cesta potekala po nepremičnini ob uveljavitvi ZJC-B.
  • 133.
    UPRS Sodba I U 2612/2017-12
    13.2.2018
    UP00011897
    ZUP člen 42, 129, 129/1, 129/1-2.
    skrbništvo - delni odvzem poslovne sposobnosti - pooblastilo za vložitev tožbe - stranka v postopku

    V zvezi s tožbenimi ugovori, da je A.A. lastnoročno podpisal pritožbo, poleg tega pa tudi tožnika posebej pooblastil za vložitev pritožbe, sodišče pripominja, da lahko v imenu osebe z delno odvzeto poslovno sposobnostjo pooblastilo podeli samo njen zakoniti zastopnik, torej v konkretnem primeru skrbnik. Dejstvo, da ima v postopku zamenjave stalnega skrbnika tudi oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, položaj stranke v postopku, tudi po presoji sodišča ne pomeni, da lahko oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo za navedeni postopek pooblasti odvetnika oziroma drugega poslovno sposobnega pooblaščenca.

  • 134.
    UPRS Sodba IV U 206/2017-6
    13.2.2018
    UP00011106
    ZBPP člen 48.
    vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
    V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP za nastanek obveznosti tožnika za povrnitev stroškov postopka izplačanih iz naslova odobrene BPP, ker je tožnik s svojim zahtevkom uspel ter premoženje tudi dejansko pridobil. Zato mu je tožena stranka utemeljeno naložila povrnitev stroškov v višini, ki je bila dejansko izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči.
  • 135.
    UPRS Sodba II U 11/2018-9
    13.2.2018
    UP00009125
    ZBPP člen 24. ZUS-1 člen 17.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - stranka v postopku
    Glede na to, da je bila stranka v upravnem postopku A.A. s.p. in ne A.A. kot fizična oseba, prosilka nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeni odločbi in je zato pričakovanje prosilke, da bi v postopku s tožbo zoper navedeni odločbi uspela, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah.
  • 136.
    UPRS Sodba I U 1554/2017-8
    13.2.2018
    UP00009881
    ZUP člen 9. ZCes-1 člen 66, 66/3, 78. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56.
    oglaševanje na območju državnih cest - soglasje za postavitev objektov za oglaševanje - izdaja soglasja - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja strank

    Za to, da bi se izvedba del v varovalnem pasu državne ceste presojala le po določbi 78. člena ZCes-1, v zakonu ni podlage. Navedena zakonska določba ureja obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, vendar je ni mogoče razlagati neodvisno od splošne določbe 66. člena ZCes-1, ki določa varovalni pas ob državni cesti in od Direkcije za infrastrukturo zahteva presojo tudi z vidika varovanja državne ceste (glej tretji odstavek 66. člena ZCes-1). Drži, da je 78. člen ZCes-1 posebna določba, ki ureja obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, vendar bi tožnikovo stališče o uporabi zgolj specialne ureditve pomenilo, da bi se zanemaril osrednji namen VI. poglavja zakona, kamor sta uvrščeni obe prej navedeni določbi, ki je v varstvu cest in prometa na njih.

    Prvostopenjski organ je v postopku izdaje izpodbijane odločbe izvajal dokaze, to je opravil ogled na kraju samem, o čemer je sestavil zapisnik z dne 6. 4. 2017 (ki mu je priloženih pet fotografij), zato bi tožnika moral seznaniti z dejstvi, ugotovljenimi na ogledu, in mu dati možnost izjave, saj je šlo za ugotavljanje dejstev, pomembnih za odločitev.

  • 137.
    UPRS Sodba I U 2789/2017-17
    13.2.2018
    UP00010579
    ZDen člen 10, 10/2.
    denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
    Zakonodajalec je z ureditvijo prvega stavka drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti. Po naravi stvari je pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države lahko imela le oseba, ki je za pridobitev odškodnine od tuje države izpolnjevala vse predpisane pogoje: poleg formalnih pogojev, ki jih je tuja država določila za uveljavljanje zahtevkov iz tega naslova, tudi vse materialne pogoje, ki jih je za priznanje te odškodnine v svoji notranji zakonodaji določila tuja država. Zato je v primerih, kot je obravnavni, v katerih okoliščine kažejo na to, da je oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, spadala v krog oseb, ki jim je pravo tuje države na podlagi mednarodne pogodbe omogočalo pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje, mogoče presojo, ali je ta oseba imela pravico dobiti tako odškodnino in ali je zato podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, utemeljiti le na oceni, da bi odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države (če bi jo uveljavljala) tudi dobila, ker bi za to izpolnjevala vse pogoje.
  • 138.
    UPRS Sodba IV U 226/2017-17
    13.2.2018
    UP00011474
    ZDen člen 10, 10/2.
    upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - možnost prejetja odškodnine od tuje države
    V denacionalizacijskem postopku morajo organi odločanja na podlagi razlage posamezne mednarodne pogodbe ter predpisov, s katerimi je tuja država uredila njeno izvrševanje (tj. z razlago tujega prava), in ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera ugotoviti, ali bi oseba, ki je po mednarodni pogodbi in predpisih tuje države spadala v krog upravičencev do uveljavljanja odškodnine za odvzeto premoženje, za njeno pridobitev izpolnjevala vse pogoje, določene s temi pravnimi akti, tako da bi se ji v tuji državi taka odškodnina lahko tudi dejansko priznala.
  • 139.
    UPRS Sodba in sklep I U 320/2018-13
    13.2.2018
    UP00013311
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - nevarnost pobega
    Na tožnikovo izrazito begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti nesporno dejstvo, da ima tožnik brata v Franciji, medtem ko identiteta tožnika ni izkazana, tožnik pa je brez osebnih dokumentov pred že prihodom v Slovenijo iz Hrvaške nezakonito prehajal številne države. Sporno tudi ni, da v nobeni državi članici EU za mednarodno zaščito ni zaprosil. Prav tako ni sporno, da ne razpolaga prav z nobenim osebnim dokumentom za izkazovanje svoje istovetnosti.

    Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je zato šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru, glede na razmere v Azilnem domu, tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen. Stanje v Azilnem domu v Ljubljani namreč ne onemogoča pobega in zato namestitev tožnika v Azilni dom, kar bi bil v konkretnem primeru milejši ukrep, ni mogoča.
  • 140.
    UPRS Sodba II U 127/2017-12
    13.2.2018
    UP00008857
    ZOdv člen 25, 30, 30/1, 30/1-7.
    odvetnik - izbris iz imenika odvetnikov - sprememba sedeža
    Razlog za izbris iz imenika odvetnikov predstavlja dejstvo, da tožnica ni izkazala, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica, pri čemer pa tudi ni pokazala pripravljenosti, da bi se razlog za izbris čim prej odpravil.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 11
  • >
  • >>