• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 16
  • >
  • >>
  • 61.
    VSM Sodba I Cp 997/2025
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSM00090565
    OZ člen 14, 28. ZPP člen 375, 375/1, 481.
    kreditna pogodba - odstop od pogodbe - učinkovanje odstopne izjave - vročitev izjave o odstopu - javni sklad - samostojni podjetnik - stvarna pristojnost
    V primeru priporočenih pošiljk pa se šteje, da je bila pošiljka vročena z iztekom 15. dne od dneva oddaje pošiljke na pošto, če je pošiljka bila poslana na zadnji posredovani naslov. S takim dogovorom, ki velja tudi za vročanje izjave o odstopu od kreditne pogodbe, sta se pravdni stranki (drugače kot to sicer ureja dispozitivno pravilo OZ) sporazumeli, da začne odpoved pogodbe učinkovati po preteku 15 dni od oddaje priporočene pošiljke, če se je tožnica odločila odstop od pogodbe vročiti po pošti. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico. V tem primeru namreč ne gre za vročanje v sodnem postopku, pač pa pred njim, kar se opravlja v skladu z določbami ZPSto-2. Drugačno tolmačenje teh pogodbenih določil, za kar se zavzema toženec v pritožbi, ni utemeljeno.
  • 62.
    VSM Sklep I Cp 1022/2025
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSM00090470
    ZD člen 138, 138/1, 163.
    dedna izjava - nepreklicnost dedne izjave
    Za pritožnika je na naroku za zapuščinsko obravnavo dne 2. 10. 2025 takšno dedno izjavo podal njegov pooblaščenec G. G., kar je skladno z njegovim pooblastilom in zavezuje tudi pritožnika. V skladu z določbo prvega odstavka 138. člena ZD se izjava o sprejemu dediščine ne more preklicati, o čemer je stranki poučilo tudi sodišče prve stopnje, tako v vabilu na zapuščinsko obravnavo kot tudi na samem naroku, pred podajo dednih izjav.
  • 63.
    VSL Sklep I Cpg 573/2025
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090411
    ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/4, 142/8.
    vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - vročanje pisanj pooblaščencu - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe
    V skladu s tem določilom je vročevalec pisanje pustil v hišnem predalčniku pooblaščenke tožencev 24. 10. 2025, torej naslednji dan po poteku roka za prevzem pisanja. Vendar pa to še ne pomeni, da je rok za vložitev pritožbe začel teči šele 25. 10. 2025, temveč je začel teči že naslednji dan po poteku 15-dnevnega roka za prevzem pisanja, torej je začel teči že 24. 10. 2025.
  • 64.
    VSL Sklep Cst 15/2026
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00090340
    ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/2, 407/4, 407/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - objektivni elementi kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje dolžnika - listinski dokaz
    Sodna praksa je enotna v stališču, da kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1 po objektivnih znakih ustreza kaznivemu dejanju proti premoženju, zaradi česar predstavlja oviro za odpust obveznosti po določbah ZFPPIPP.
  • 65.
    VSL Sklep Cst 13/2026
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00090534
    URS člen 22. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 139, 139/6, 146, 146/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 235, 235/1, 235/3, 236, 236/1.
    postopek osebnega stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - stranke in njihovi zastopniki - začasni zastopnik - vročanje pisanj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - vročanje - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - ugotavljanje časa vročitve - kraj vročanja - dejanski prejem pisanja - začasni zastopnik za sprejem pisanj
    Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postavitev začasnega zastopnika dolžniku, saj je bilo njegovo bivališče znano (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Ker je imel bivališče v tujini, bi mu lahko sodišče postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, vendar šele po tem, ko bi ga ob prvi vročitvi pisanj neuspešno pozvalo, naj sam imenuje takega pooblaščenca (drugi odstavek 146. člena ZPP), česar ni storilo. Kljub temu se dolžnik ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, saj je pisanje prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP).
  • 66.
    VSC Sklep III Kp 94456/2023
    27.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00091698
    ZKP člen 18, 83, 148, 285e. ZNPPol člen 46.
    sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - prepoznava osumljenca na policiji - dvojček - izločitev dokazov - prepoznava oseb po fotografijah

    Glede na to, da je oškodovanka očitno storilca prehodno poznala (vsaj poimensko in je vedela, kje dela) in sta tako ona kot njena mama povedali njegovo ime, pritožbene navedbe, da dne 29. 12. 2022 oškodovanka sploh ni vedela imena storilca in s tem morebitna namigovanja pritožnika, da so policisti povsem brez podlage in nezakonito dostopali in kazali oškodovanki ravno sliko obtoženca, niso utemeljene oz. niso skladne s podatki spisa. Dosedanji spisovni podatki, ko je oškodovanka že ob prvem zaslišanju na policiji povedala, kdo bi lahko bil storilec, torej ne dajejo podlage za sklepanje, da je policija pri svojem ravnanju ravnala v nasprotju s svojimi pooblastili, določenimi v 11. in 34. členu ZNPPol ter v 148. členu ZKP.

    Glede pritožbenih navedb, da je bila prva prepoznava nezakonita, saj v albumu ni bilo slike obtoženčevega brata dvojčka, pritožbeno sodišče ocenjuje da niso utemeljene in v celoti deli stališče prvostopenjskega sodišča, podanega v tč. 10 obrazložitve napadanega sklepa. Zakon namreč ne predpisuje, katere fotografije vse morajo biti vključene v album osumljencev, torej četudi fotografije brata dvojčka v prvem albumu ni bilo, to ne pomeni, da je bila prepoznava opravljena nezakonito.

  • 67.
    VSL Sklep II Kp 9124/2021
    27.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00090505
    ZKP člen 100, 100/2, 101, 105, 105/2.
    premoženjskopravni zahtevek - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - povrnitev škode - kaznivo dejanje davčne zatajitve - davčni postopek - postopek osebnega stečaja
    V predmetni zadevi ne gre za isti zahtevek, o katerem je bilo odločeno v davčnem postopku pred pravnomočnostjo kazenske sodbe, saj je oškodovanka v davčnem postopku pridobila izvršilni naslov le zoper davčnega dolžnika, to je družbo B., d. o. o. (ki je bila izbrisana zaradi stečaja), v predmetnem postopku pa uveljavlja s strani obsojenca povzročeno ji škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem in zoper katerega ne obstaja izvršilni naslov iz davčnega postopka, ker obsojeni ni bil davčni dolžnik.

    Predmet PPZ, ki je nastal s kaznivim dejanjem, glede na določbo drugega odstavka 100. člena ZKP, ne more biti nekaj, česar upravičenec tudi v pravdi ne bi mogel uveljavljati, ker bi bilo npr. v nasprotju s pravnim redom, kakor tudi ne zahtevki za uveljavljanje katerih je predpisan kakšen drug postopek, npr. upravni postopek, davčni postopek, itd. Vendar sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da se PPZ oškodovanca v predmetnem postopku ne nanaša na davčno obveznost, temveč na povračilo škode, ki jo je povzročil obsojeni A. A. s storitvijo kaznivega dejanja. Davčni zavezanec je bila namreč družba B., d. o. o., ki je že izbrisana iz sodnega registra, obsojenec pa ni bil davčni zavezanec in zato zoper obsojenca v davčnem postopku po določbah Zakona o davčnem postopku tudi ni mogoče uveljavljati davčne obveznosti družbe B., d. o. o.

    Stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 41867/2020 z dne 12. 12. 2024, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi, drži le v primerih, ko gre za obveznost, ki je nastala do začetka stečajnega postopka in ko je v času odločanja o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku postopek osebnega stečaja še v teku.

    V predmetni kazenski zadevi pa je terjatev nastala šele po začetku postopka osebnega stečaja, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v točki 20 obrazložitve izpodbijane sodbe, poleg tega pa je bil postopek osebnega stečaja v času odločanja sodišča prve stopnje o PPZ že končan.

    Zaključen postopek osebnega stečaja ni ovira za priznanje PPZ v kazenskem postopku. Opustitev prijave terjatve v postopku osebnega stečaja namreč ne povzroči prenehanja terjatve.

    Če velja, da se po zaključku osebnega stečaja lahko uveljavlja terjatve v adhezijskem postopku, ki so nastale do začetka stečajnega postopka in niso bile prijavljene v postopku osebnega stečaja, to še toliko bolj velja za terjatve, ki so nastale šele po začetku stečajnega postopka in se zato sploh ne prijavljajo v stečajno maso.
  • 68.
    VSM Sklep I Cp 846/2025
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091018
    ZPP člen 13, 206.
    prekinitev postopka - predhodno vprašanje - kondikcijski zahtevek - koneksnost
    Pritožbeno sodišče v tej zvezi še pojasnjuje, da je sicer dopustna prekinitev postopke v primeru, ko drugo sodišče predloži SEU vprašanje za predhodno odločanje, vendar zgolj, če je odločitev sodišča odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je SEU postavilo predložitveno sodišče (koneksnost).
  • 69.
    VSL Sklep II Cp 1907/2024
    27.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00090451
    SPZ člen 88, 89. ZPP člen 247.
    nujna pot - predlog za določitev nujne poti - zavrnitev predloga - ustanovitev nujne poti - trasa nujne poti - načelo sorazmernosti - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - predlog za izločitev izvedenca
    Nujna pot je lahko ustanovljena le, če ne onemogoča ali znatno ne ovira uporabe tuje nepremičnine, v obravnavanem primeru pa ta pogoj ni izpolnjen. Nasprotna udeleženka bi bila ob dovolitvi nujne poti izključena od uporabe svoje nepremičnine, vrednost nepremičnine bi se bistveno zmanjšala, nesorazmerno bi bilo poseženo tudi v njeno ustavno varovano pravico do zasebnosti.

    Po stališčih sodne prakse se nujna pot preko zaprtih dvorišč, prostorov ali zgradb praviloma ne more ustanoviti.

    V obravnavanem primeru niso podani pogoji za določitev nujne poti skozi zaprto garažo nasprotne udeleženke do poslovnih prostorov predlagatelja v kleti večstanovanjske stavbe.
  • 70.
    VSM Sklep I Cp 667/2025
    26.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00091551
    ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 32/2-8, 63, 483, 483-6.
    stvarna pristojnost - postopek osebnega stečaja - gospodarski spor
    Za potrebe določitve stvarne pristojnosti po 8. točki 32. člena ZPP je torej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali gre za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom.

    Zato je v obravnavanem primeru, ko je spor nastal zaradi prerekanja terjatve v postopku osebnega stečaja, podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča na podlagi 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, četudi spor po svoji naravi ne predstavlja gospodarskega spora.
  • 71.
    VSL Sodba I Cp 1817/2024
    26.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00091107
    SZ-1 člen 9, 9/2. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 22a. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 3, 3/1, 3/1-17. ZPP člen 450, 450/2, 458.
    tožba na plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - stroški ogrevanja - ključ delitve stroškov - neto tlorisna površina - delilnik stroškov za ogrevanje - uporabna površina - posamezen del stavbe - razdelilnik stroškov - ocena sodišča - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo
    Sodišče je upoštevalo standard, na katerega napotuje omenjena določba Pravilnika, po katerem je neto tlorisna površina, površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor (točka 5.1.5 standarda SIST ISO 9836), ni pa razpolagalo s podatki o površinah, za katere je treba omenjeno neto površino zmanjšati (neogrevana klet, garaža, balkon, loža, terasa). Kot je navedlo tega podatka ni v nobenih dokumentih razen zgolj ročno zapisanega na kopiji dela tlorisa načrta stanovanja toženke, podatke, ki jih je uporabila tožeča stranka pa je toženka izrecno prerekala. Sodišče je zato odločilo, da navedeni parameter za določitev ogrevane površine posameznega dela stanovanja določi tako, da najde najboljši približek.
  • 72.
    VSL Sklep III Cp 2028/2025
    26.1.2026
    SODNE TAKSE
    VSL00090724
    ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/6, 12, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/2, 15, 15/2, 15/3, 15/5. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 18, 18/1, 18/1-2.
    plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - materialni položaj - lastništvo traktorja - dejanski lastnik vozila
    Sporni traktor je sicer registriran na prvega toženca in je ta lahko njegov formalni lastnik, vendar pa toženec utemeljeno opozarja, da ni njegov dejanski lastnik in da z njim zato ne more razpolagati. V takem primeru se takšno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov.
  • 73.
    VSL Sklep IV Cp 16/2026
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090966
    DZ člen 136, 136/1, 136/2, 137, 137/4, 151, 151/1, 151/4, 158, 158/1, 158/2, 161, 163, 163/1.
    vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - vpis otroka v osnovno šolo - nadomestitev soglasja starša - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - mnenje otroka - ponovna vzpostavitev stikov
    Ker je A. A. dejansko v varstvu predlagateljice v B., bi obiskovanje šole na D. zahtevalo vsakodnevne vožnje iz B. na D. in nazaj. Ni dvoma, da bi takšne vožnje otroka obremenjevale ter krnile tako njegov čas, namenjen šolskemu delu, kot čas, namenjen počitku in sprostitvi. Takšna obremenitev bi bila lahko upravičena le v primeru, če bi se izkazalo, da pozitivni vidiki šolanja na D. odtehtajo negativne posledice, ki jih takšne vožnje prinašajo.

    Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da so bili stiki med A. A. in nasprotnim udeležencem več mesecev prekinjeni, pri tem pa so bili pred prekinitvijo v družini prisotni vsaj nekonstruktivni, če ne že nasilni vzorci obnašanja, ki jim je bil priča tudi A. A. Upoštevajoč te okoliščine je opirajoč se na mnenje CSD pravilno ugotovilo, da je v korist dečka, da se stiki z nasprotnim udeležencem uvedejo v obliki stikov pod nadzorom.
  • 74.
    VSL Sklep IV Cp 2218/2025
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090962
    DZ člen 157, 161, 189, 190. ZNP-1 člen 7.
    pogoj za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - porazdelitev preživninskega bremena - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - odmera preživnine z začasno odredbo - skupno starševstvo - razporeditev preživninskega bremena - določitev višine preživnine - prepoved približevanja - nadzorovani stiki - prepis na drugo šolo
    Sodišče se je pravilno oprlo na določbe 161. člena v povezavi s 157. členom DZ, na podlagi katerih sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, in da je ogroženost podana v primeru obstoja ali zelo verjetnega obstoja škode na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju. Pravilno je stališče, da je verjetno izkazana ogroženost otroka, če ni kontinuirano poskrbljeno za zadovoljitev potreb, ki mu omogočajo zdrav razvoj, in da pri tem ne gre le za nujne življenjske potrebščine, ampak za vse potrebe, ki terjajo denarni prispevek. Starša sta dolžna v skladu s svojimi zmožnostmi redno prispevati za kritje vseh otrokovih življenjskih potreb (189. in 190. člen DZ). Prenehanje življenjske skupnosti ne zmanjšuje te obveznosti. Terja le prilagoditev načina prispevanja glede na razporeditev dejanske skrbi za otroka.
  • 75.
    VSM Sklep III Cp 82/2026
    26.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00091177
    ZPND člen 5, 19, 19/1, 19/2, 22a, 22b, 22b/4. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 340, 341, 358.
    nasilje v družini - pogoji za izrek ukrepa - test sorazmernosti - relevantno časovno obdobje - ukrep prepovedi vstopa - trajanje ukrepa - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - psihično nasilje - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - delna sprememba izpodbijanega sklepa
    Glede na samo težo dejanj nasprotnega udeleženca, ter dejstvo, da je iz solastniške nepremičnine odstranjen že od 13. 8. 2025, je izrečen v predolgem trajanju. Dejstvo je, da imata udeleženca postopka nerešena premoženjska razmerja, ki jih tudi v trajanju enega leta ne bosta uspela razrešiti.
  • 76.
    VSL Sklep III Cp 2189/2025
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090490
    ZPP člen 82, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 239, 239/3, 244, 268, 272, 272/3.
    zastopanje stranke v postopku - skrbnik za poseben primer - Center za socialno delo (CSD) - izbira skrbnika - obrazložitev odločitve - postavitev začasnega zastopnika - imenovanje skrbnika - neznani dediči - strokovno znanje - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - zapuščinski postopek - okoliščine konkretnega primera - narava postopka - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - pravica do izjave - namen skrbništva

    Kadar so podani utemeljeni razlogi za postavitev skrbnika za posebni primer, ga lahko po 268. členu DZ postavi tudi sodišče, pri čemer je to lahko tudi pristojni CSD. Izbiro mora opraviti upoštevajoč konkretne okoliščine zadeve, glede na predmet zahtevanega sodnega varstva in strokovno znanje, ki je (oz. bo) potrebno, da se bodo pravice in pravne koristi stranke kakovostno zavarovale.

  • 77.
    VSM Sklep I Ip 790/2025
    26.1.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00093158
    ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/3, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 53, 54, 55, 60, 61, 61/1, 61/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16/7.
    nadaljnji stroški izvršilnega postopka - potrebnost izvršilnih stroškov - plačilo izvršitelju - odmera stroškov izvršitelja - nagrada izvršitelju - povračilo materialnih stroškov - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - predčasni obračun izvedenih del
    Drži sicer, da v skladu z določbo prvega odstavka 61. člena Pravilnika izvršitelj obračun plačila za delo in za povračilo stroškov izvršitelja praviloma vključi v končno poročilo, ki ga na podlagi 60. člena Pravilnika izdela po opravi vseh izvršilnih dejanj v posamezni zadevi. Vendar pa je v tretjem odstavku 61. člena Pravilnika možnost izdaje obračuna predvidena tudi po opravi enega ali več posameznih izvršilnih dejanj, čeprav zadeva še ni končana, in sicer če izvršitelj oceni, da je to potrebno glede na okoliščine in naravo zadeve. Pri tem upošteva višino stroškov in plačilo za delo ter predvideno daljše časovno obdobje, ki bo potrebno za opravo vseh preostalih izvršilnih dejanj v tej zadevi, ki pa ne sme biti krajše od enega meseca. Sodišče druge stopnje nima pomislekov o tem, da so okoliščine, ki opravičujejo izdajo takšnega obračuna, podane tudi v obravnavani zadevi. Kot izhaja iz podatkov spisa, dolžnik v obravnavani zadevi obročno odplačuje dolg s plačili izvršitelju. V takem primeru je izvršitelj že na podlagi določb 53., 54. in 55. člena Pravilnika sodišču in upniku še pred opravo vseh izvršilnih dejanj dolžan podati poročilo o prevzetih plačilih in o poplačilu upnika iz prevzetih plačil. Ob tem pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje smotrno, da izvršitelj sproti izdaja tudi obračune plačila za delo in za povračilo stroškov, ki jih je upniku upravičen obračunati v zvezi s prevzemi delnih plačil. Namen izvršilnega postopka je v popolnem poplačilu celotne terjatve, za izterjavo katere je dovoljena izvršba. Dolžnik je upniku dolžan povrniti tudi stroške izvršilnega postopka, vključno s stroški, ki upniku (utemeljeno) nastanejo z delom izvršitelja (prvi v zvezi s petim odstavkom 38. člena ZIZ ter 293. člen ZIZ), in sicer potem, ko jih sodišče po prejemu upnikove zahteve odmeri in dolžniku naloži v plačilo. Povrnitev stroškov, ki nastanejo z delom izvršitelja, pa lahko upnik zahteva šele po prejemu obračuna izvršitelja. Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da se izvršitelj na podlagi izrecne določbe tretjega odstavka 38.c člena ZIZ za svoje terjatve do upnika iz naslova plačila za opravljeno delo in povračila stroškov v prvi vrsti poplača iz izterjanega zneska, torej tudi iz zneska plačila, ki ga prejme od dolžnika. Takšno poplačilo je dopustno šele na podlagi dokončnega obračuna (oziroma na podlagi sklepa sodišča, če je upnik zahteval, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče), zaradi česar mora izvršitelj v ta namen najprej izdati obračun, v zvezi z njegovo izdajo pa si je v skladu s sedmo alinejo tar. št. 16 Pravilnika o tarifi upravičen obračunati tudi plačilo za izdelavo obračuna stroškov v višini 20 točk.
  • 78.
    VSC Sklep V Kp 45306/2015
    26.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00091777
    ZKP člen 153, 153/4, 154, 154/2.
    izločitev nedovoljenih dokazov - nedovoljeni dokazi

    Pritožbeno sodišče poudarja, da je bil sklep preiskovalnega sodnika o izločitvi spornih dokazov z dne 30. 10. 2024 pravilno vročen SDT dne 4. 11. 2024, zoper katerega je imelo možnost podati pritožbo, ki pa nikoli ni bila vložena. Sklep je postal pravnomočen dne 4. 12. 2024, v izreku sklepa navedeni izločeni dokazi pa so že bili uničeni. Upoštevaje navedeno je grajanje sklepa z dne 30. 11. 2024 v konkretni pritožbi brezpredmetno.

    Kljub temu pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi SDT, in sicer, da so izsledki PPU, vsebovani v spisu Pp 1/2011, postali del spisa X K 13176/2011 in jih ni bilo dopustno uničiti. Ker je namreč v konkretnem primeru SDT pravočasno vložilo zahtevo za preiskavo v zadevi X K(pr) 13176/2011, torej vsaj v enem od postopkov, v katerem so bili uporabljeni PPU, pridobljeni v zadevi Pp 1/2011, je bila njihova hramba zakonita, četudi je bila v "izhodiščni" zadevi X Kpr 45306/2015 zahteva za preiskavo vložena šele v letu 2015, torej po poteku dveh let od konca izvajanja PPU.

    Ker sedaj obravnavani sklep glede (ne)zakonitosti dokazov v povezavi z zadevo Škoberne proti Sloveniji molči, to vprašanje ostaja odprto in se bo do te izpostavljene problematike sodišče prve stopnje moralo opredeliti v ponovnem odločanju.

  • 79.
    VSM Sklep III Cp 1119/2025
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00091178
    DZ člen 183, 189.
    stalno prebivališče otroka - nova odmera preživnine - skupno starševstvo
    Upoštevaje, da sta vsaj v začetku postopka (predhodno svetovanje na CSD) udeleženca bila soglasna, da stalno prebivališče otrok ostane na naslovu predlagatelja, pošta pa se za otroke vroča na naslov matere, sodišče druge stopnje ne vidi tehtnih razlogov, za spreminjanje slednjega, zato je v tem delu (glede stalnega prebivališča otrok) sklep sodišča prve stopnje spremenilo.

    Od staršev se namreč pričakuje, da bodo za pridobitev preživninskih sredstev, s katerimi pokrijejo potrebe otrok, storili vse, kar je v njihovi moči in po potrebi poiskali oziroma izkoristili tudi dodatne možnosti zaslužka.

    Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre za absolutizacijo načela otrokove koristi, saj je potrebno pri presoji o potencialnih pridobitnih zmožnostih upoštevati, da načelo najvišje koristi otroka ni nadustavno ali celo zunajpravno načelo in ima svoje vsebinske meje, ki so začrtane z ustavnim položajem preživninskega zavezanca.
  • 80.
    VSL Sklep IV Cp 28/2026
    26.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090535
    DZ člen 157, 162, 162/1, 162/1-6, 183, 190.
    začasna odredba o preživnini - začasna določitev preživnine - zvišanje preživnine - nižji dokazni standard - stopnja verjetnosti - ogroženost otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - zmožnost preživninskega zavezanca - varstvo koristi otroka - obseg stikov - konfliktnost med starši - obveznost preživljanja otrok - standard obrazloženosti odločbe
    Stališče nasprotnega udeleženca, da sodišče začasne odredbe ne bi smelo izdati, ker predlagateljica ni niti trdila še manj dokazala, da ne more pokriti eksistencialnih potreb otrok, je materialno pravno zmotno. Splošno znano je, da sprotno zadovoljevanje potreb otroka vpliva na njegov psihofizični razvoj, zato je v primeru, ko eden od staršev za preživljanje otroka ne prispeva nič ali le malo in glede na svojo oceno, kaj in kdaj bo plačal, otrok ogrožen (157. člen DZ). Otrokove potrebe je treba v obsegu, kolikor sta jih starša sposobna zagotoviti, zagotavljati kontinuirano. Konflikten odnos med staršema na to ne sme vplivati.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 16
  • >
  • >>