ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 59. OZ člen 105, 105/2, 270.
tožba za nedopustnost izvršbe - opozicijski in impugacijski razlogi - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - učinki razveze pogodbe - odstopno upravičenje
Razveza pogodbe učinkuje od sklenitve pogodbe (ex tunc učinki), kadar so s pogodbo dogovorjene obveznosti, ki se izpolnijo naenkrat. S tem se skuša doseči učinek, kot da pogodba med strankama sploh ne bi bila sklenjena. Drugače je pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali. V teh primerih posledice razveze učinkujejo le za naprej (ex nunc učinki), kot v konkretni zadevi, kjer so se obveznosti izpolnjevale zaporedno in je bila zato pogodba razvezana z učinkom za naprej. Tožena stranka je uveljavila svoje odstopno upravičenje, ki je povzročilo predčasno dospelost obveznosti kreditojemalca (in posledično tožnice), tj. prenehanje dogovorjenega načina obročnega odplačevanja kredita. To je tudi sicer pravno vprašanje in ne predstavlja dopustnega impugnacijskega razloga.
motenje posesti - dostop do parcele - motenje posesti poti - izvršljivost tožbenega zahtevka - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - posestno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je zahtevala posestno varstvo zgolj na parceli, ne pa tudi na makadamski poti. Posestno varstvo se mora zato omejiti na izvrševanje posesti parcele, to je hiše s pašnikom, ne pa tudi makadamske poti. Tožnica ni zahtevala posestnega varstva makadamske poti, kjer je toženec postavil in kasneje zaprl premična vrata.
Sodišče prve stopnje mora odgovoriti na vprašanje, ali je toženec s tem, ko je spremenil posestno stanje na makadamski poti, posegel tudi v posestno stanje na parceli. Tožbeni zahtevek na posestno varstvo bo utemeljen le v primeru, da tožnica zaradi spremembe posestnega stanja na makadamski poti ne more več izvrševati posesti na parceli v obliki, kot jo je pred posegom.
razmerja med starši in otroki - preživnina - sprememba preživnine - znižanje preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti staršev - preživninske zmožnosti zavezanca - pridobitne sposobnosti zavezanca - potrebe otroka - potrebe preživninskega upravičenca - rojstvo dveh otrok
Tožnik (preživninski zavezanec) ne trdi, da je izgubil delovno sposobnost ali da se je ta kaj zmanjšala. Tudi ne trdi, da je izgubil delo. Slabše plačano (podobno) delo v drugi državi je torej stvar njegove odločitve, ne pa posledica poslabšanja njegovih premoženjskih zmožnosti, ki se torej niso spremenile. S plačo, kakršno s svojimi zmožnostmi povsem očitno lahko pridobi, zmore poskrbeti za vse svoje otroke. Če pa ob tako številčni družini, kot si jo je ustvaril, tega ne zmore, se mora potruditi in storiti vse, kar je treba, da bo zaslužil dovolj, in tudi zmanjšati svoje stroške (plačevanje najemnine za dve stanovanji gotovo nima prednosti pred preživljanjem mladoletnih otrok).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022949
OZ člen 131. ZPP člen 315.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - škoda - višina škode - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine
Razen gradnje objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo, šport in rekreacijo ter določenih pomožnih objektov na območju tožnikove nepremičnine v skladu z veljavnimi prostorskimi akti niso bile dopustne gradnje novih stanovanjskih, poslovnih ali kakršnihkoli drugih tržno zanimivih objektov. Izven takšnih omejitev novogradnje pa so bile kot izjema dopustne rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, torej gradnje v zvezi z že zgrajenimi objekti. Tožniku je zaradi toženkinega protipravnega rušenja objekta nastala škoda zaradi manjvrednosti nepremičnine, in sicer v višini razlike med vrednostjo zemljišča brez objekta ter vrednostjo zemljišča z dotrajanim objektom in možnostjo dodatne izrabe nepremičnine, vezane na obstoječi objekt.
Ugotovitvene terjatve in odločbe, ki o njih odločajo, so praviloma neizvršljive, saj njihova učinkovitost nastopi že s samo pravnomočnostjo odločbe. Zato zavarovalne začasne odredbe, ki zagotavljajo uspeh bodoče izvršbe za zavarovanje terjatev, ki niso dajatvene narave (praviloma), niso možne. Možne so izdaje takoimenovanih ureditvenih ali regulacijskih začasnih odredb, v zvezi s takšno pa mora predlagatelj zatrjevati in izkazati drugačne pogoje, med katerimi pa ni pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Ker je začasna odredba predmet neposredne izvršitve (ima učinek sklepa o izvršbi - 268. člen ZIZ), mora sklep sodišča v njenem izreku (zaradi uveljavljenega načela dispozitivnosti pa mora to vsebovati že predlog upnika za izdajo začasno odredbe) vsebovati vse, kar mora vsebovati sklep o izvršbi, v zvezi s tem pa tudi vse potrebne podatke za jasno opredelitev obveznosti tretjih, če je tem naloženo kakšno izvršitveno dejanje.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks - končni uspeh v postopku
Citirana zakonska določba torej ne ločuje med uspehi v posameznih fazah postopka, z besedilom ″v postopku delno uspe″ je opredeljen končni uspeh stranke v pravdnem postopku. Glede na ugotovljeno dejstvo, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje uspel z 20 % zahtevka in v postopku s pritožbo v višini še 10 % zahtevka, je njegov celoten uspeh v pravdi 30 odstoten.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - neupravičena obogatitev - dolgovi zapustnika - sklep o napotitvi na pravdo - sporna dejstva med dediči - vsebina sklepa o dedovanju
Odločanje o zapustnikovih dolgovih s sklepom o dedovanju ni predvideno. Upniki svoje terjatve uveljavljajo v pravdnem postopku. Pritožnika zato ni treba napotiti na pravdo.
odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - kupoprodajna pogodba za nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine - višina kupnine - motiv za sklepanje pogodbe - motivna zmota - zmota pri sklepanju pogodbe - neskrbnost - prevara - zahtevek za razveljavitev pogodbe - varovalni pas ceste
Tožnica je zmotno sklepala, da namerava toženka kupljene objekte zaradi predvidene gradnje mestne vpadnice v kratkem času porušiti, ne da bi nepremičnine dotlej še kako drugače izkoriščala. Gre za tožničino zmoto o motivu, ki ni upoštevna, ker tak motiv ni bil vključen v pogodbo.
Tožnica ni bila dovolj skrbna, ker ob sklepanju pogodbe ni upoštevala dejstva, da bo toženka po nakupu nepremičnin kot njihova nova lastnica lahko pridobivala koristi od razpolaganja z njimi in od njihove uporabe. Zato se tožnica na svojo zmoto ne more uspešno sklicevati.
ZPP člen 155, 158, 158/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-3, 19-4, 39.
stroški pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev obveznosti - ustavna odločba - potrebnost stroškov - pripravljalna vloga - soglasje k umiku tožbe - odsotnost iz pisarne - dokazni predlogi - nagrada za pregled listin - nagrada za posvet s stranko
Soglasje k umiku tožbe ni obrazložena pripravljalna vloga, zato jo je treba ovrednotiti po 4. točki tar. št. 19 OT kot drugo vlogo, za katero je predpisana nagrada v višini 50 odvetniških točk.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bilo zastaranje v tem postopku vtoževanih terjatev, ki so nastale na podlagi kreditnih pogodb, pretrgano, zaradi česar zastaralni roki še niso potekli.
Dejstvo, da so bile menice izdane pred sklenitvijo obravnavanih kreditnih pogodb, ne pomeni, da niso bile izdane za zavarovanje terjatev iz teh pogodb. Iz meničnih izjav, pooblastil za izpolnitev ter nalogov za plačilo, ki so podpisane s strani direktorja kreditojemalca, jasno izhaja, da sta menici (datirani s 2. 3. 2007 in 24. 6. 2004) namenjeni za zavarovanje vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditnih, garancijskih in ostalih pogodb iz področja bančnega poslovanja, ki so bile že sklenjene in ki še bodo sklenjene. Menice so bile torej izdane tudi za zavarovanje terjatev iz obravnavanih pogodb, ki so bile sklenjene po izdaji menic.
Iz določb pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je negativna stimulacija sicer dopustna, vendar iz naslova delovne neuspešnosti, ne pa iz poslovne (ne)uspešnosti podjetja. Teh dveh institutov ni mogoče enačiti. V postopku pa ni bilo sporno, da je bil negativni obračun plače opravljen edino na podlagi poslovne uspešnosti tožene stranke, in ne na temelju delovne neuspešnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00023918
URS člen 33. ZZK-1 člen 1, 1/1, 5, 26, 27, 28, 114, 115, 116, 117, 118, 134, 180, 181, 182, 183. ZEN člen 4, 4/1, 4/2, 15, 18, 114, 114/1, 114/2, 114/3.
nakup na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - pravica do zasebne lastnine - zemljiškoknjižni vložek - delitev parcel - vpisi v zemljiško knjigo - plomba v zemljiški knjigi - poočitev delitve parcele - pomožni vpis - konstitutivni učinek - deklaratoren vpis - zemljiški kataster - informativni dokaz
Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva.
Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za javno objavo podatkov (navadnih dejstev) oziroma zgolj za vpis zaradi evidence, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja. Gre torej le za deklaratorne vpise s publicitetnim učinkom, ki kot taki ne morejo veljati za nazaj, ampak le za naprej.
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da bi tožnica glede na izkazano razpolaganje z zgodovinskim izpiskom iz zemljiške knjige za eno od spornih prvotnih parcel že pred prvim narokom za glavno obravnavo lahko že prej specificirala način delitve parcel 1265/2 in 1265/6, kajti temeljna (izvorna) evidenca za podatke o zemljiščih (tudi glede parcelnih številk) je zemljiški kataster in ne zemljiška knjiga.
Dejstvo, da pridobljeni skenogram spisa GURS predstavlja informativni dokaz, ni moteče. Dopustitev takšnega dokaza je bila glede na okoliščine konkretnega primera pravilna, saj sta še celo sama toženca kot aktualna zemljiškoknjižna lastnika spornih nepremičnin v odgovoru na tožbo poudarila, da ni mogoče niti z domišljijo točno zaključiti, katera parcela je naslednica katere. Kadar gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega področja, pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena pri substanciranju njenih trditev - v takih primerih mora biti uporaba informativnih dokazov dovoljena.
SPZ člen 222, 222/1, 223, 223-2. ZPP člen 181, 181/2, 337, 337/1. ODZ paragraf 472, 474. ZGO-1 člen 2, 2/1. GZ Gradbeni zakon (2017) člen 3.
stvarna služnost - pravica gradnje - meja med parcelama - izvrševanje služnosti - prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja - ograja - podredni zahtevek - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - negativna ugotovitvena tožba - pritožbena novota - neizvedba dokaza
Glede na ugotovitev, da toženca že več kot 20 let na parcelni meji nimata postavljene zgradbe, je pravilen zaključek, da je služnostna pravica postavitve zgradbe tik ob parcelni meji prenehala. S to odločitvijo pa ni poseženo v služnost postavitve ograje (meje) tik ob parcelni meji.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da zgolj zaskrbljenost tožnika, da ne bo več mogel hoditi, glede na to, da zdravljenja niso spremljali zapleti, ni podlaga za prisojo odškodnine za strah, saj strah ni bil zadostne intenzitete in trajanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024749
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 153, 171, 171/1.. ZVZD člen 5, 19.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda
Do nesreče pri delu je prišlo spornega dne, ko je tožnik odstranjeval pleča iz govejih trupov v hladilnici. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnik v času škodnega dogodka uporabljal žično rokavico, in tudi z ugotovitvijo, da tožnik prvo toženke ni opozarjal, da žična rokavica leze z roke oziroma se odpenja in guba. Slednje je utemeljeno upoštevalo kot ravnanje, ki je prispevalo k nastanku škode, in tožnikov soprispevek pravilno ocenilo na 10 %.
Redni stroški za kritje življenjskih potreb potomca (tudi po prenehanju zakonske obveznosti preživljanja), ki jih je kril zapustnik, se dediču po navedeni zakonski določbi ne vračunajo v dedni delež. Te stroške (in le v presežku) bi bilo mogoče upoštevati kot darilo samo v primeru, če bi ti izdatki presegali obseg realnih življenjskih potreb dediča.
Določbe 4. točke 126. člena ZD o dedni nevrednosti je treba razlagati restriktivno. Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, gre za ta razlog dedne nevrednosti le tedaj, ko pride zaradi opustitve potrebne pomoči do hudih posledic na življenju in zdravju zapustnika. Iz ugotovljenih dejstev sicer izhaja, da se je toženec daljše obdobje neprimerno obnašal do zapustnika (razne oblike nasilja in žalitev), vendar pa bi lahko to predstavljalo "samo" katerega od vzrokov za razdedinjenje iz 42. člena ZD, ne pa zakonskih znakov dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024724
OZ člen 82, 174, 179, 299, 942. ZPP člen 216.
AO plus zavarovanje - nezgodno zavarovanje - odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - tuja pomoč - prosti preudarek - nihajna poškodba vratu - nateg vratnih mišic - poškodba glave - udarnina glave - poškodba gležnja - dnevno nadomestilo - določila splošnih pogojev - razlaga določb splošnih pogojev - aktivno zdravljenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku za nepremoženjsko škodo prisodilo 4.700 EUR odškodnine.
Tožnik je potreboval eno uro pomoči na dan. O urni postavki pomoči je sodišče odločalo po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP, ki glede na obstoječo sodno prakso znaša med 4 in 6 EUR.
Pri izračunu priznanih potnih stroškov se v skladu z novejšo sodno prakso priznava znesek 0,37 EUR in ne znesek 0,18 EUR za km.
Tožniku pripada izplačilo dnevnega nadomestila. Glede na pravilno tolmačenje 3. točke osmega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, ki določajo, da aktivno zdravljenje pomeni vso terapijo, ki se izvaja kontinuirano in predstavlja postopke za dokumentirano izboljšanje zdravstvenega stanja po poškodbi, gre tožniku dnevno nadomestilo tudi za čas zdravljenja prilagoditvene motnje, ko je za ublažitev te motnje štiri mesece jemal zdravila.
društvo - disciplinska odločba - disciplinski ukrepi - disciplinska odgovornost - disciplinski postopek - disciplinski organ - sestava disciplinskih organov - razveljavitev sklepov disciplinskih organov - statut
Temeljno načelo disciplinskega postopka je spoštovanje procesnega reda, ki ga urejajo pravila društva. Nezakonit postopek tako ne more pripeljati do zakonite odločbe; teža kršitve in vsebina odločitve sta pri tem nepomembni. Ker je bilo pri sprejemu disciplinske odločbe kršeno v statutu in disciplinskem pravilniku določeno načelo zbornega odločanja disciplinskega organa, je izdana disciplinska odločba nezakonita.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov ugotovilo obstoj elementov delovnega razmerja, kot izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1, da je tožnik delo opravljal osebno in za plačilo, nepretrgano v vtoževanem obdobju, vsakodnevno vsaj po 8 ur, delo je opravljal po navodilih vodja gradbišč pri prvo toženki. Ob tako ugotovljenih elementih delovnega razmerja je pravilno ugotovilo obstoj delovnega razmerja tožnika pri prvo toženki (18. člen ZDR-1), četudi pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena (v pisni obliki).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023998
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/2.
pripor - podaljšanje pripora - begosumnost - priporni razlog begosumnosti - ponavljanje pritožbenega očitka - obrazložitev sklepa o priporu
Če je že izpodbijani sklep po vsebini enak tistemu, s katerim je sodišče nazadnje odločilo o priporu, je to pač posledica dejstva, da se okoliščine v tem času niso v ničemer spremenile in zato sodišče tudi ni moglo povedati kaj novega. Pri vložitvi pritožbe pa je stvar drugačna, saj mora pritožnik, če hoče uspeti, v pritožbi povedati, katere so tiste nove okoliščine ali dejstva, ki terjajo drugačno odločitev od sprejete.