ZIZ-UPB3 člen 11, 11/1, 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12, 55/2, 58, 58/2.. OZ-UPB1 člen 417, 418, 419.. ZFPPIPP-UPB8 člen 441.
prehod terjatve na novega upnika - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - odstop terjatve (cesija) - načelo kontradiktornosti
Ni pravilno niti stališče pritožbe, da je predložitev kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ mogoča tudi po vložitvi predloga za izvršbo. ZIZ v 24. členu namreč jasno določa, da mora upnik že v predlogu za izvršbo določno označiti kvalificirano listino, ki izkazuje pravno nasledstvo. Potreba po tem, da je listina, ki bi izkazala prehod terjatve, sestavljena v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ, je torej nastala že z vložitvijo predloga za izvršbo (17. 9. 2018). Takšna situacija pa je podana v obravnavani zadevi, ko je bila pogodba o odstopu terjatve z dne 22. 7. 2015 overjena šele 24. 10. 2018, torej po vložitvi predloga za izvršbo.
Ker tožnica nima interesa, da bi stečajni upravitelj v njenem imenu uspel v tej pravdi, je razumljivo, da noče sodelovati pri dopolnitvi predloga za odlog plačila taks. Zaradi varovanja interesov upnikov pa je treba zagotoviti, da se bo predmetna zadeva obravnavala meritorno. Ker po podatkih spisa tožnica v tem trenutku nima sredstev za takojšnje plačilo takse, je treba ugoditi predlogu stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika tožnice za odlog plačila, in sicer, upoštevajoč izjemne okoliščine zadeve, do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49.
nagrada in stroški za izvedensko delo - oprema za delo - materialni stroški izvedenca
Pojma stroškov za izvedensko delo v skladu s prvim odstavkom 249. člena ZPP oziroma pojma drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom iz tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, na katerega napotuje 49. člen Pravilnika, zato ni mogoče razumeti v smislu, kot uveljavlja pritožnik, da ta obsega tudi stroške programske opreme, stroške fotografske opreme, stroške pomožne opreme in stroške izobraževanja, kot jih je izvedenec priglasil v stroškovniku, specificiral in obrazložil. Med materialne stroške, ki jih je v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja mogoče priznati, tako tudi po oceni pritožbenega sodišča sodijo zgolj stroški za kopije, poštnino in kuverte, kot jih je izvedencu priznalo prvostopenjsko sodišče, ne pa tudi ostali priglašeni materialni stroški. Izvedenec je namreč upravičen do povrnitve stroškov za vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo samega izvedenskega mnenja in ne do povrnitve stroškov, ki jih je imel zato, da lahko delo kot izvedenec opravlja.
ZPP člen 105a, 105a/3, 137, 137/1, 142, 142/8. ZST-1 člen 14a, 14a/3.
prepozno plačilo sodne takse - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - fikcija umika - nov plačilni nalog
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP). Šteje se, da je pisanje vročeno stranki, če je vročeno njenemu pooblaščencu (osmi odstavek 142. člena ZPP), zato ni relevantno, kdaj je pooblaščenec (odvetnik) tožečo stranko nato obvestil o obveznosti plačila sodne takse. Mandatno razmerje med pooblaščencem in stranko je zaupne narave, zato je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec oseben stik s svojo stranko. Tako je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.
Sodišče po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne izda novega plačilnega naloga, saj se taksna obveznost (kot je bila odmerjena z že izdanim plačilnim nalogom) ne spremeni. Skladno s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1 je sodišče stranko dolžno le opozoriti na nov tek roka za plačilo sodne takse, kar pa je prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru z dopisom z dne 5. 4. 2018 tudi storilo.
sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka - prenehanje obstoja pravne osebe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru zaradi zaključka stečajnega postopka pomeni, da taka stranka nima pravnega naslednika in se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati. V obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ni mogoče odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP). Tako je nastala situacija, ko je pritožbo vložila oseba, ki sedaj te pravice nima več, zaradi česar je postala pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Smisel nakazila, ki je po svoji pravni naravi dvojna pooblastitev je v tem, da se s plačilom enega dolga plačata dva dolgova: dolžnik (prvotožena stranka) pooblasti svojega dolžnika (drugotoženo stranko), da izpolni upniku (pritožniku) namesto njemu, svojega upnika (pritožnika) pa pooblasti, da sprejme izpolnitev (dolga prvotožene stranke) od dolžnika (drugotožene stranke).
S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom (torej pritožnikom) in nakazancem (drugotoženo stranko) dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem (prvotoženo stranko) in nakazancem (drugotoženo stranko) ter od razmerja med nakazovalcem (prvotoženo stranko) in prejemnikom nakazila (pritožnikom). Z navedenim določilom je torej določena abstraktnost nakazila po njegovem sprejemu, kar pomeni, da je obveznost asignata (drugotožene stranke) do asignatarja (pritožnika) neodvisna od kritnega razmerja med asignantom (prvotoženo stranko) ter asignatom (drugotoženo stranko) in tudi od valutnega razmerja med asignantom (prvotoženo stranko) in asignatarjem (pritožnikom). Drugače povedano: drugotožena stranka ne more zoper pritožnika uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja med prvotoženo in drugotoženo stranko, torej ugovorov iz Prodajne pogodbe in tudi ne ugovorov iz razmerja med prvotoženo stranko in pritožnikom, torej iz Pogodbe o dolgoročnem kreditu. Terjatve do pritožnika zaradi morebitne neveljavnosti prodajne pogodbe torej nima.
Obstoj pravnega interesa je pogoj za priznanje stranske intervencije v pravdi nekomu, ki ni stranka postopka. Obstaja tedaj, kadar je intervenient v takem materialnopravno razmerju, da lahko neposredno ali posredno vpliva na njegov pravni položaj.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
OZ člen 9.. ZSSloV člen 1.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.. ZDR-1 člen 202.
denarna nagrada - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - rok za vračilo - zastaranje - pripoznava
Po določbah 4. člena Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (Uredba), ki ureja vračilo nagrade (ki je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi izplačana pripadniku), mora pripadnik vrniti izplačano nagrado v treh mesecih po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ta določba je jasna in velja za vse primere, kadar je pogodba o zaposlitvi pripadniku odpovedana s strani delodajalca in kadar iz tega razloga nastane obveznost vračila nagrade na podlagi določb drugega odstavka 4. člena Uredbe. Velja torej tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je tožencu prenehala pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičenega izostanka z dela. Pri tem ni bistveno, da je bilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi odločeno z ugotovitvenim sklepom tožeče stranke, ki je bil izdan šele po štirih mesecih in s katerim je bilo odločeno, da tožencu preneha delovno razmerje za nazaj. Zastaralni rok je v obravnavani zadevi začel teči po izteku treh mesecev od prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ne pa kasneje (tri mesece po izdaji ugotovitvenega sklepa), kot je ugotovilo sodišče prve stopnje.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 70.. ZDR-1 člen 129.. OZ člen 378.
dodatek za delovno dobo - strokovno znanje
Dodatek za delovno dobo se obračunava od osnovne plače, osnovna plača pa je razvidna iz mesečnih plačilnih list. Tako je izračun možno preveriti. Sodišče ima toliko strokovnega znanja, da lahko preveri mesečni znesek, ki ga je tožnica postavila v zahtevku, saj se znesek osnovne plače, razviden iz mesečne plačilne liste, ki jo je predložila tožnica, pomnoži z odstotkom, dobljenim glede na leta delovne dobe (70. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije). Za to pa ni potrebno znanje izvedenca ekonomske stroke.
Če torej v prvem primeru posrednih dokazov in indičnih dejstev ni bilo mogoče povezati z izjavo obdolženega A.Z. pred policisti, zaradi njene neformalne narave, to v drugem primeru ni bilo mogoče storiti zaradi izvedenčevih ugotovitev, ki po pravilni oceni sodišča prve stopnje zgolj nakazujejo podobne rezultate z obdolženim, medtem ko identičnosti s posneto osebo ne morejo dokazati.
ZDR-1 člen 28, 36, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 65/4, 67, 130, 131, 131/5, 159.. ZDR člen 66.. ZPIZ-1 člen 60, 101.. ZPIZ-2 člen 86, 130.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 3.
stroški za prehrano med delom - regres za letni dopust - krajši delovni čas - III. kategorija invalidnosti - javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Sodišče prve stopnje je zmotno razlogovalo, da za uporabo 67. člena ZDR-1 ni pomembno, ali je delavec s pravico do krajšega delovnega časa že zaposlen pri delodajalcu ali pa se zaposli na novo. Ker se tožnica pri toženi stranki za krajši delovni čas ni zaposlila zaradi določb s področja invalidskega zavarovanja, ampak na podlagi 65. člena ZDR-1, ne more uveljaviti pravic iz delovnega razmerja, kot jih ima delavec, zaposlen v skladu s 67. členom ZDR-1. V primeru sporne zaposlitve za krajši delovni čas s strani tožene stranke ni šlo za izpolnjevanje obveznosti delodajalca po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, kot je bila npr. situacija leta 2011, ko je tožena stranka tožnici v posledici odločbe ZPIZ z dne 9. 8. 2011 morala zagotoviti pravico do opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega (101. člen ZPIZ-1). Zgolj zato, ker je bila tožnica predhodno že zaposlena pri toženi stranki za krajši delovni čas po 66. členu ZDR, nakar ji je delovno razmerje zaradi upokojitve prenehalo, ne pomeni, da je utemeljeno sklepala, da je bila v letu 2017 še nadalje zaposlena po isti podlagi oziroma na isti način kot predhodno leta 2011. Zlasti pa takšno napačno sklepanje ne more privesti do zaključka, da je bilo delovno razmerje sklenjeno na podlagi 67. člena ZDR-1.
ZSReg-UPB2 člen 5, 5/1, 5/1-4,5/1-5, 34, 39, 39-2, 39-3. ZIZ-UPB4 člen 165.
zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - poziv k dopolnitvi - izvršba na poslovni delež dolžnika
Po določbi 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru namreč prvo od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na poslovni delež. Za zaznambo zakon ne zahteva pravnomočnosti sklepa o izvršbi (kot na primer za odločbe iz 4. in 5. točke prvega odstavka 5. člena ZSReg).
ZUPPJS16 člen 11, 11/1, 11/2.. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/3.. ZUJF člen 246.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - izpolnitev pogojev za upokojitev - interventni ukrepi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ZUPPJS17 še vedno velja in se uporablja tudi v letu 2018.
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da je rok iz tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 prekluzivni in da po njegovem izteku delodajalec javnemu uslužbencu ne more več podati dokončnega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Namen citirane določbe je v tem, da predstojniku onemogoča, da bi izdal sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi še preden bi izteklo leto dni od dneva, ko je javni uslužbenec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato izdaja sklepa po določilih tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 po poteku roka ne povzroči njegove nezakonitosti.
bolniški stalež - začasna zadržanost z dela - minimalna plača - zajamčena plača
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je 7. odstavek 31. člena ZZVZZ, ki torej določa, da nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače, ostal povsem neusklajen z drugimi zakonskimi predpisi, zato je namesto inštituta zajamčene plače, ki po uveljavitvi ZPIZ-2 s 1. 1. 2013 dejansko ne obstaja več, mogoče uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejene z ZMinP.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - darilna pogodba - pravna narava sklenjene pogodbe - kavza pogodbe - ustni dogovor - pogodbeni namen - ustanovitev hipoteke - pogodbena obveznost - izpolnitev obveznosti - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe
Med pogodbenima strankama je bil (ustno) sklenjen dogovor, da v zameno za podarjeno nepremičnino obdarjenka (toženka) dopusti vzpostavitev in vpis dveh hipotek na tej nepremičnini in se tudi zaveže odplačevati dolgove iz naslova posojil, ki jih je najela dolžnica, in ki jih tudi plačuje, pravni posel pa tudi sicer ni bil sklenjen z namenom oškodovanja upnice (tožnice).
V konkretnem primeru je šlo pri t. im. darilni pogodbi za odplačen pravni posel, kar v posledici pomeni, da je tožnica zamudila materialni prekluzivni rok za vložitev tožbe (257. člen OZ).Tako ni več bistveno, da je bilo pravno dejanje nedvomno storjeno v škodo upnice, da je dolžnica to vedela, toženki pa je bilo to prav tako znano ali pa bi ji moralo biti znano. Gre za materialni prekluzivni rok in po poteku takšnega roka tožba (po materialnem pravu) ni več dopustna. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne tožbe zavreči, kar pa ne gre v škodo tožnice.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka je, čeprav tožnik po prejemu odgovora na tožbo sodišču ni posredoval nobene pisne vloge, vložila še pripravljalno vlogo in v njej podrobneje utemeljevala svoje trditve iz odgovora na tožbo z navajanjem podatkov o številu ur v posameznem referenčnem obdobju, kompenzaciji ur in o plačilu nekompenziranih ur. Vse to pa bi toženka lahko navedla že v odgovoru na tožbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da navedena vloga ni bila potrebna za postopek v smislu 155. člena ZPP, pravilna.
ZPIZ-1 člen 142.. OZ člen 131, 131/1, 148.. ZDSS-1 člen 68, 68/1.
dodatek za nego otroka - premoženjska škoda - denarna odškodnina - dodatek za pomoč in postrežbo - protipravno ravnanje
V konkretnem primeru že zaradi dejstva, da tožnica ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku in niti sodnega varstva pravic, in torej zaradi tožničine opustitve primerne skrbnosti varovanja svojih pravic, ni mogoče toženima strankama očitati protipravnega ravnanja kljub temu, da je pri odločanju v letu 2003 veljajo stališče, da se dodatek za nego otroka in dodatek za pomoč in postrežbo izključujeta, kasneje pa je bila praksa pri uporabi materialnega prava spremenjena. Sicer pa je pritožbeno sodišče v zvezi z zadevo opr. št. Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012, da za razsojo predmetne zadeve pravno ni relevantna, v zadevah kot na primer Psp 160/2018, Psp 316/2018, zavzelo tudi stališče, da ukinitvena odločba sama po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja. Tožnica v pritožbi neutemeljeno očita drugotoženi stranki nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljane sodne prakse že zgolj z eno sodbo pritožbenega sodišča.