DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00023797
URS člen 35, 42, 42/2.. OZ člen 131, 132, 165, 179, 179/1, 179/2.
odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - nezakonita izključitev - lovsko društvo - kršitev pravice do združevanja - okrnitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravična denarna odškodnina - gotova bodoča škoda - osebnostne pravice
Osebnostne pravice spadajo med temeljne pravice in svoboščine, ki jih varuje že Ustava, ki nekatere osebnostne pravice tudi našteva, v 35. členu pa je vsebovana generalna klavzula (zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete, zasebnosti in drugih osebnostnih pravic). Ne obstajajo numerus clausus osebnostnih pravic, saj se ustvarjajo vedno novi vidiki posegov v osebnost. Osebnostne pravice so po naravi pravice, ki imajo civilno naravo, kar vključuje tudi pravico do odškodnine. Pravica do združevanja je tudi po presoji pritožbenega sodišča osebnostna pravica (v sodni praksi v določenih zadevah višja sodišča menijo nasprotno – prim. odločbe VSL I Cp 2623/2017, VSL I Cp 863/2017), ima ne le politični, pač pa tudi civilni aspekt in je v primeru kršitve ob izpolnitvi pogojev oškodovanec upravičen do odškodnine (da ima taka pravica civilni aspekt, je zavzelo stališče že Evropsko sodišče za človekove pravice – prim. sodba z dne 4.7.2017 – application no. 38458/2015 – točka 55).
V okoliščinah konkretnega primera je prav toženec tisti, ki že kot "povprečen človek" ve, da je njegov pes nepredvidljiv in nevaren, in zato kot njegov lastnik, prvi in najbolj poklican, da opisano in ugotovljeno ravnanje njegovega psa prepreči. Tudi odločitve v drugih podobnih primerih poudarjajo, da je dolžnost imetnikov psov, da psu onemogočijo, da koga poškoduje kajti "Nadzorovanje psa mora biti prilagojeno vsaki obstoječi oziroma predvidljivi situaciji".
Prvo sodišče je ob ugotovitvi, da peč ni delovala pravilno in da so člani družine V. (predvsem J. in R. V.) nedvomno bili seznanjeni z nestrokovno in protipredpisno montažo kuhinjske nape in ob pravilni dokazni oceni prič H., R. V. ter kriminalista B. U., ki je po dogodku opravil z R. V. razgovor celo dvakrat ter ob hkratni dokazni oceni vseh listinskih dokazov, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno in v nasprotju s pritožbenimi navedbami dognalo, (-) da se je stanovanje družine V. v času pregleda peči adaptiralo, (-) da adaptacija takrat še ni bila povsem zaključena in da je imel obt. R., ki je slednje tudi zapisal v potrdilo o pregledu plinske peči, utemeljen razlog verjeti, (-) da bodo lastniki peč zamenjali ob potekajoči adaptaciji, kar je R. V. tudi potrdil s svojim podpisom ob zaznamku ″predvidena zamenjava kotla″. Ob nadaljnji ugotovitvi, da pa je bil vlek ob rednem letnem pregledu celo ustrezen, obt. R. pa ob tem pregledu tudi ni bila predočena montaža kuhinjske nape na isto dimno tuljavo, pa je sprejeti zaključke prvega sodišča, da obt. Š. R. nikakor ni mogoče z gotovostjo pripisati krivdo za vse, kar se je kasneje v decembru 2009 (10. 12. 2009 in 11. 12. 2009) v tem stanovanju tudi zgodilo.
Zato ni mogoče sprejeti teze pritožbe, da so okoliščine, kot je kuhinjska napa, nastavitev dimne cevi, zavedanje družinskih članov (zlasti R. V.) o potrebi sanacije plinske peči zanemarljive okoliščine do te mere, da bi bilo mogoče brezpogojno sprejeti tezo o obstoju vzročne zveze izključno med ravnanjem obeh obtožencev in prepovedano posledico. Ni namreč mogoče, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče, tudi ob sicer pomanjkljivem ravnanju obeh obtožencev, anulirati tudi zavedanja družinskih članov po načelu splošne varnosti za svoje zdravje in življenje zlasti ob dejstvu, ker je R. V. zanesljivo podpisal izjavo o zamenjavi peči, o tem pa je obvestil tudi partnerko J. V. in ob takrat danem pojasnilu obtoženega R., da ob sicer dobrem vleku vrednosti dimnih plinov, ki so se takrat sproščali v ozračje po dimni cevi, niso v mejah normale, četudi so ti dimni plini bili problematični le z vidika varstva okolja.
Povedano pomeni, da ni pritrditi pritožbi, da je obt. Š. R. že na podlagi preseženih vrednosti CO in NOx, ki so relevantni le v smeri varovanja okolja, lahko sklepal o nevarnosti peči za zdravje in življenje stanovalcev, četudi je vlek bil normalen, kajti izveden dokazni postopek je namreč pokazal, kot je pritrditi prvemu sodišču, da sta ob ogledu vlek dimnika in cev za odvod dimnih plinov delovala in so se plini odvajali skozi dimnik, kar pa takrat tudi ni predstavljalo nevarnosti za stanovalce, redni letni pregled pa tudi ni zajemal meritev koncentracij v prostoru, v katerem je bila takrat že montirana kuhinjska napa, ki pa ob tem pregledu tudi ni bila zaznana.
Ob tem in ob sicer ugotovljenih ostalih okoliščinah, kot so protipredpisno in nestrokovno montirana kuhinjska napa, slabo vzdrževanje peči, slabo prezračevanje v stanovanju zaradi novih PVC oken, nepravilno nastavljena dimna cev, pa se je zgodila zastrupitev družinskih članov 10. 12. 2009 in 11. 12. 2009, pred tem pa že dvakrat, ko je prvo pomoč iz istih razlogov iskala tudi H. V., vendar pa posledic zaradi zgoraj povedanega v nasprotju s pritožbo nikakor ni pripisati z gotovostjo ravnanjem obeh obtožencev, za kar se neutemeljeno pritožba tudi zavzema, kajti v konkretnem primeru gre nedvomno za prekinitev vzročne zveze med njunima ravnanjema in nastalo posledico zaradi sočasnega delovanja prej navedenih dejavnikov, ki so tok opustitve - posledica pretrgali, kot je (točka 19) v izpodbijani sodbi s prepričljivimi razlogi pojasnilo prvostopno sodišče, takšne razloge pa sprejema tudi pritožbeno sodišče, ki tudi v tem delu šteje pritožbo za neutemeljeno.
stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti - tek roka - tožba zaradi motenja posesti - konfesorna tožba
Glede na predstavljena doktrinarna stališča je evidentno, da je tožnik z vložitvijo omenjene motenjske tožbe nasprotoval toženkini prepovedi izvrševanja služnosti in s tem jasno izrazil svoj namen po nadaljnji uporabi sporne poti. Neutemeljeno je stališče izpodbijane sodbe, da lahko tek roka za osvoboditev služnosti prekine le dejanska uporaba služeče stvari ali (zgolj) vložitev konfesorne tožbe. Tudi motenjska tožba predstavlja ustrezno obliko pravnega varstva, ki prekine proces osvoboditve služnosti, zato v času teka motenjske pravde triletni rok iz prve alineje 223. člena SPZ ni tekel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00022865
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/1. ZUPJS člen 11, 11-3. ZPP člen 11, 108, 108/5.
oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zakonec - povezanost z družino - razveza zakonske zveze - neustavnost - zloraba procesnih pravic
Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke se ne upošteva njen zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Zakonska določba je jasna in jo tudi ustaljena sodna praksa razlaga tako, da morata biti za neupoštevanje zakonca kumulativno izpolnjena oba pogoja.
Tožena stranka se je za nakup podrejenih obveznic odločila brez skrbne presoje sporne investicije in izključno na podlagi priporočila vodje finančnega sektorja, ki za odločanje o nakupu vrednostnih papirjev ni imel znanja. Da je šlo za tvegan posel je sodišče ugotovilo tudi na podlagi prospekta, v katerem je izrecno navedeno, da je volatilnost (na kapitalskem in valutnem trgu največkrat razumljena kot nasprotje stabilnosti) visoka, zaradi česar cene v naprej ni mogoče napovedati.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83, 104, 105, 105/1, 105/2.. ZPP člen 347, 348, 348/5.
pogodba o štipendiranju - razlaga določil pogodbe - sporna pogodbena določila - rok za izpolnitev obveznosti - pravilnost dokazne ocene - pritožbena obravnava
Na pritožbeni obravnavi je v skladu s petim odstavkom 348. člena ZPP sodišče druge stopnje ponovilo tiste dokaze, glede katerih je podvomilo v pravilnost dokazne ocene, in sicer je zaslišalo pričo D. V.
Prvi odstavek 82. člena OZ določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo.
Pogodba je bila pripravljena s strani tožnice v skladu s pogoji javnega razpisa in se stranki o njeni vsebini nista pogajali, zato je potrebno nejasna določila razlagati v korist stranke, ki pri sestavi vsebine v naprej pripravljene pogodbe ni sodelovala (83. člena OZ).
Kasnejša razlaga spornih pogodbenih določil, ki jo je tožnica nudila štipendistom, je tako za predmetni postopke nerelevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00023022
SZ-1 člen 30. OZ člen 197. ZD člen 132, 145, 145/1. SPZ člen 41, 72, 72/2.
dedovanje - nastanek dediščinske skupnosti - dediščinska skupnost - skupni lastniki - stroški upravljanja - obratovalni stroški - stanovanje - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika
Kljub temu, da iz sklepa o dedovanju izhaja, da sporna nepremičnina ni bila predmet dedovanja po zapustnici, je na njej skladno s 132. členom ZD in 41. členom SPZ v trenutku smrti zapustnice nastala dediščinska skupnost med dediči. Toženec je kot dedič zapustnice postal skupni lastnik sporne nepremičnine in etažni lastnik, zato ga na podlagi 30. člena SZ-1 bremeni plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
tožba za izpodbijanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - dokazna ocena - prevalitev dokaznega bremena - procesna neaktivnost stranke - varovanje koristi otroka
Procesna neaktivnost stranke je njena možnost, ki ima v zakonu predvidene posledice, vendar jih v pravdi na izpodbijanje očetovstva ni mogoče nekritično uporabiti.
ZPND člen 3, 3/5, 19, 19/1, 21, 21/1, 21/4, 22a, 22a/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
nasilje v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - verbalni konflikt - zahtevek na izselitev - dokazna ocena verodostojnosti prič - zmotna uporaba materialnega prava - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - nesorazmernost ukrepa - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je za psihično nasilje štelo zahtevo nasprotnega udeleženca, da predlagateljica zapusti stanovanje, glede katerega je tudi sama izpovedala, da se zaveda, da se iz njega mora izseliti, ker ni njena last. Poleg tega predlagateljica ni izpovedala, da bi zaradi izselitve iz stanovanja čutila strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženost ali drugo duševno stisko.
Ugotovljena dejstva verbalnih konfliktov, obojestranskega zmerjanja ter žalitev brez subjektivnega kriterija iz petega odstavka 3. člena ZPND ne zadoščajo, da bi se predlagateljico lahko opredelilo za žrtev psihičnega nasilja.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 154, 154/1, 433, 433/2.
stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb ZPP - kriterij uspeha
Pravna podlaga, na podlagi katere je najemodajalec uveljavljal svoj zahtevek, so določbe ZPSPP glede sodne odpovedi, v primeru uspeha z izpraznitvenim nalogom, pa je najemodajalec upravičen tudi do povrnitve stroškov postopka.
ObrZ člen 31, 31/3. ObrZ-E člen 30, 30/2, 35, 35/1.
spor majhne vrednosti - obvezno članstvo v zbornici - plačilo članarine
Do 27. 10. 2013 je bilo članstvo v Zbornici za osebe, ki so pridobitno opravljale obrtno dejavnost, obvezno, zato pristopne izjave niso bile predvidene. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona - ObrZ-E pa članstvo v Zbornici ni bilo več obvezno, temveč temelji na prostovoljni izjavi člana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00025940
ZPP člen 243. ZIZ člen 17, 17/1.
načelo formalne legalitete - razlaga izvršilnega naslova - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - bruto ali neto znesek - pravična denarna odškodnina
V izvršilnem naslovu opredeljena denarna obveznost, ki je v zvezi z delovnim razmerjem, je lahko v bruto ali neto znesku (vključuje pripadajoče davke in prispevke ali ne), tako v naprej ni dopustno za vsako opredelitev trditi, da gre za bruto znesek samo zato, ker je obveznost podvržena obdavčitvi in plačilu socialnih prispevkov. Ker gre za denarno obveznost, je bistvena za njeno identifikacijo in razumevanje obrazložitev sodbe.
Pritegnitev izvedenca v postopek je namenjena ugotavljanju dejstev s pomočjo strokovnega znanja izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga, in ne razjasnitvi pravnih vprašanj in preučitvi vsebine izvršilnega naslova, ki mora ostati v rokah sodišča. Sodišče prve stopnje je naložilo izvedencu, da odgovori na vprašanje, ali je dolžnik izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova, kar ni dejansko, ampak pravno vprašanje, ki zahteva presojo sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023087
ZPP člen 347, 347/5. SPZ člen 66, 66/1, 99, 100. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
solastnina - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - tožba za varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - upravičenja solastnika - razdelitev solastne stvari - sodna poravnava - dogovor o razdelitvi solastne stvari v naravi - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - souporaba - soposest - razlaga spornih pogodbenih določil - skupen namen pogodbenikov - poseg v izvrševanje lastninske pravice - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - negatorna tožba - pritožbena obravnava
Z izdelavo pregrade je tožena stranka posegla v dotedanji (in s sodno poravnavo dogovorjeni) način izvrševanja (so)lastniških upravičenj in tožeča stranka utemeljeno zahteva sodno varstvo (99. in 100. člen SPZ).
Zaradi narave solastninske pravice sta v solastninskih razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enakimi upravičenji drugega lastnika. Solastniku je zato mogoče odreči sodno varstvo, a le izjemoma, če bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Ker imata stanovanji pravdnih strank (torej tudi tožene stranke) vrata, ki jih je mogoče zaklepati, prehod tožeče stranke do električne omarice tako ne pomeni prostega dostopa do stanovanjskih prostorov tožene stranke. V ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja torej z dostopom tožene stranke do električne omarice ni poseženo.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. Zakon o zdravstveni dejavnosti člen 45. ZPacP člen 20.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodninski zahtevek - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - pojasnilna dolžnost zdravnika
Novejša slovenska pravna teorija in sodna praksa je sprejela stališče, da je razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom praviloma pogodbene narave. Obveznost bolnika je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja, obveznost zdravnika pa je izpolnitev dogovorjene zdravstvene storitve, ki ima običajno značilnosti obligacije prizadevanja. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna zdravstvena doktrina in bolniku nastane škoda, kakor tudi, če je kršena pojasnilna dolžnost, gre tako za kršitev pogodbenega razmerja. V skladu z določilom 239. in 240. člena OZ pa se dolžnik (zdravnik ali zdravstvena ustanova oziroma zavarovalnica) svoje (poslovne odškodninske) odgovornosti razbremeni z dokazom o ustrezni skrbnosti, dokazati pa mora tudi, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih pogodbe zdravnik ni mogel (pravilno) izpolniti, ker so nastale po sklenitvi pogodbe in jih ni mogel preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti.
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti vključuje zdravnikovo pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 143, 143/1, 454, 454/2. SPZ člen 119.
postopek v sporu majhne vrednosti - samovoljnost - arbitrarnost sojenja - vročitev sodnega pisanja - vročitev s fikcijo - neuporaben poštni predalčnik - daljša odsotnost - prispevek v rezervni sklad - obvezna glavna obravnava
Vrnitev sodnega pisanja sodišču ni pravno odločilna okoliščina za presojo (ne)veljavnosti vročitve sodnega pisanja s fikcijo, kajti pogoj za veljavnost fikcije vročitve je le pravilno puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju in ne tudi naknadna dejanska seznanitev naslovnika s tem pisanjem.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja
Glede na mnenje izvedenca, da nasprotna udeleženka potrebuje čas zdravljenja dva meseca, je sodišče pravilno določilo čas zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom. Izvedenec je pojasnil, da je od zadnjega zadržanja prišlo celo do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča čas dveh mesecev potreben za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZFPPIPP člen 357.
plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - posledice zamude - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse.
Niti ZST-1 niti ZPP v primeru, da se nad taksnim zavezancem vodi stečajni postopek, ne določata posebnega roka oziroma drugačnega poteka roka za plačilo sodne takse. ZPP v 105.a členu (niti kje drugje) nastopa posledic zamude roka za plačilo sodne takse ne veže na razlog zamude.
ZPP člen 8, 291, 291/2, 408, 409. ZZZDR člen 105, 105/3, 117, 129, 129a.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - razveza zakonske zveze - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - stiki - preživnina - pridržana sodba - datum izdaje sodbe - preživljanje polnoletnega otroka - aktivna legitimacija - otrokova največja korist - upoštevanje otrokovih želja - odpoved pravici do pritožbe - izvedenec - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - preživninske zmožnosti staršev - visoke preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Od polnoletnosti otroka toženec nima več aktivne legitimacije zahtevati preživnino zanj. Z zahtevki za preživljanje lahko razpolaga le polnoletni otrok sam, ki lahko obe tožbi umakne ali pa ju spremeni tako, da od staršev zahteva plačevanje preživnine.
Izvedenec je za oba starša ugotovil, da imata ustrezne kapacitete za varstvo in vzgojo otrok, da pa otroci kot svoj dom dojemajo hišo in okolico, kjer so živeli od rojstva dalje, tam hodili v osnovno šolo in spletli socialne stike. Nedvomno imata v hiši, torej pri očetu, mladoletna otroka tudi boljše pogoje za bivanje kot pri mami, ki živi v dvosobnem stanovanju, in A. A. ima bližje do šole. B. A. in polnoletni C. A. želita še naprej živeti pri očetu, izvedenec pa je ugotovil, da so otroci medsebojno zelo povezani in da so si v oporo, zato ne bi bilo v njihovo korist, če bi jih sodišče „ločilo“.
Da naj bodo stiki otrok z mamo čim bolj obsežni, izhaja iz mnenja izvedenca, pa tudi, da bo za deklico koristno, če bo imela več stikov z mamo kot njena brata. Iz razgovora A. A. na CSD je razbrati željo, da bi bila rada večkrat z mamo sama. Glede na to, da A. A. prihaja v puberteto, je pritožbeno sodišče prepričano, da je v njeno največjo korist, da vsak teden enkrat sama z mamo preživi večer in tam prespi. Stiki s prespanjem so pomembni za ohranjanje medsebojne bližine in zaupanja, za dober odnos med otrokom in staršem, kateremu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo.
Da starš, kateremu so otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo, večkrat poskrbi za prevoz otrok domov, je razumno. Med vožnjo se otrokom ni mogoče povsem posvetiti, otroka pa v času nekajurnega popoldanskega stika z mamo zaradi njenih službenih obveznosti in izvenšolskih dejavnosti nista ves čas z mamo, zato je prav, da ko so skupaj, ta čas preživijo kvalitetno, ne pa na vožnji.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - izločitev sodnika - izločitveni razlog - priznanje krivde - zavrnitev priznanja krivde - faza glavne obravnave - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - glavna obravnava - pogajanja o priznanju krivde - pravica do poštenega postopka - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do sodnega varstva - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do enakega varstva pravic - pravica do obrambe - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - predsednik uprave delniške družbe (d.d.) - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odvzem premoženjske koristi prejemniku koristi
Izločitveni razlog po 3. točki drugega odstavka 39. člena ZKP (sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi, če je izdal sklep, s katerim se priznanje krivde zavrne oziroma sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne) se nanaša zgolj na fazo predobravnavnega naroka. Ta izločitveni razlog se ne razteza na fazo glavne obravnave oziroma v fazo po zaključenem predobravnavnem naroku.