ZST-1 člen 11. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 26.
predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - za odločanje relevantne okoliščine
Prvostopenjsko sodišče je pritožniku že v točki 5, sklicujoč se na ustrezno sodno prakso, pojasnilo, da se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca ne upoštevajo kreditne ali druge obveznosti, kot je plačilo obveznosti na podlagi sklepov o izvršbi. Vse ostale okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnik, zaradi katerih ne bi zmogel plačati sodne takse brez škode za preživljanje, pa je prvostopenjsko sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezno upoštevalo tako, da mu je omogočilo plačilo sodne takse v dvanajstih zaporednih obrokih.
odločanje o pravdnih stroških - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari ali terjatve, o kateri teče pravda - preuranjena odločitev - končna odločba - končni uspeh v postopku
O zahtevi za povrnitev pravdnih stroškov stranke, namesto katere je v postopek vstopila druga oseba, se odloči s končno odločbo.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prošnja za brezplačno pravno pomoč - oprava zamujenega procesnega dejanja - zavrženje revizije - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - prepozna dopolnitev pritožbe
Za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje bi tožnik poleg navedbe upravičenega vzroka za zamudo moral tudi opraviti zamujeno pravdno dejanje.
plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - ustavna pravica do pravnega sredstva - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sicer vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo I P 25/2017 z dne 24. 5. 2018, vendar je bil njen predlog zavrnjen.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da je tožena stranka dolžna plačati takso za pritožbo zoper sodbo, ki ji je bila naložena v plačilo s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse.
Ustavno sodišče je že navedlo, ko je odločalo o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da iz pravice do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave, ne izhaja, da mora država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev v postopkih, v katerih se odloča o pravicah ali obveznostih.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 50.
nagrada in stroški izvedenca - kriteriji za oceno zahtevnosti - osebni pregled pri sodnem izvedencu - stroškovnik - dvom v verodostojnost - poziv sodišča
Izvedenec utemeljeno opozarja, da je iz stroškovnika razvidno, da so pregledi trajali do pet ur, da je iz mnenja razvidno, kateri testi so bili opravljeni, in da je izvid (kot podlaga za podajo mnenja) obsežen. Ta dejstva ne dajejo podlage za zanesljiv sklep, da pregledi niso trajali po več kot tri ure. Če je sodišče ob navedenih podatkih podvomilo o verodostojnosti izvedenčeve navedbe, ga je bilo dolžno pozvati k pojasnilu.
Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi 132. člena ZZZDR je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnosti vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca
Pri ugotavljanju možnosti staršev za pridobivanje dohodkov se upoštevajo možnosti za zaslužek v danem okolju in vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo in strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje.
Preživnina se določi v sorazmerju med preživninskimi potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi preživninskih zavezancev (129. člen ZZZDR).
ZPP člen 154, 154/1. ZIZ člen 15, 38. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27-7.
postopek zavarovanja - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predlog za zavarovanje - zavrnitev predloga - zavrženje predloga - odločanje o stroških postopka - povrnitev stroškov postopka - končni uspeh v postopku - pravni interes za vložitev predloga - kasneje nastale okoliščine - ravnanje sodišča - obrazložitev odločitve o stroških postopka - specifikacija zahteve za povrnitev stroškov
Pravila o povrnitvi stroškov iz 38. člena ZIZ dopolnjujejo splošna pravila ZPP o povrnitvi stroškov, zato se pri odločanju o stroških v postopku zavarovanja upošteva načelo uspeha.
Tako zavrženje predloga kot tudi njegova zavrnitev pomeni neuspeh upnice. Čeprav je upnica ob vložitvi predloga zanj imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, se šteje, da v postopku ni uspela, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Za odločitev o pravdnih stroških je torej odločilen le končni uspeh v postopku.
Če stranka v postopku v celoti uspe in se sodišče strinja z vsemi priglašenimi stroški, praviloma zadostuje, če se v obrazložitvi sklicuje na strankino specifikacijo stroškov, saj se vloga, ki vsebuje specifikacijo vroči nasprotni stranki, ki lahko na ta način spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o stroških.
regresni zahtevek - izguba zavarovanih pravic - prometna nesreča - zapustitev kraja prometne nesreče - zapustitev kraja nesreče brez posredovanja podatkov - splošni zavarovalni pogoji
Toženec bi ob skrbnem ravnanju lahko pričakoval, da je do prometne nesreče lahko prišlo, ker bi moral spremljati dogajanje za seboj in tudi preveriti, ali je zaradi njegove protipravne vožnje ob prehitevanju prišlo do prometne nesreče oziroma do škodnih posledic na oškodovančevem vozilu. Na teh argumentih sodišče prve stopnje tudi gradi tezo o toženčevi odgovornosti oziroma izgubi zavarovanega kritja, ker je zapustil kraj prometne nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZZZDR člen 123. Sodni red člen 70, 70/1.
preživnina za mladoletnega otroka - vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninsko breme - potrebe preživninskega upravičenca - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna preživninska zmožnost
Med oba starša se preživninsko breme porazdeli v sorazmerju med potrebami preživninskega upravičenca ter njunimi materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi.
razrešitev sodnega izvedenca - plačilo za delo izvedenca
V obravnavanem primeru pa v posledici razrešitve izvedenke izvedenskega dela, to je pisnega izvida in mnenja predloženega sodišču dne 14. 1. 2019, ni opravila izvedenka, ki jo je določilo pravdno sodišče in zato navedeno izvedensko mnenje nima dokazne vrednosti ter je kot tako nepotrebno za pravdo. Iz navedenega razloga izvedenki tudi ne pripada nagrada in stroški za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.
Predlog za postavitev novega izvedenca je utemeljen v primeru, ko že postavljeni izvedenec vztraja pri svojem mnenju, kljub temu, da je njegovo mnenje delno nepopolno in pomanjkljivo.
ZPIZ-2 člen 53, 54, 54/1, 54/1-3, 61.. ZZZDR-UPB1 člen 12.
vdovska pokojnina - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost
V obravnavani zadevi so dokazani vsi elementi zunajzakonske skupnosti. Torej skupno bivanje, ekonomska skupnost, intimno razmerje oziroma čustvena navezanost med tožnico in pokojnim uživalcem starostne pokojnine, ki se je tudi navzven kazalo kot razmerje med možem in ženo. Zgolj to, da je pokojni v postopku upravičenosti do varstvenega dodatka podal izjavo, da s tožnico nista v zunajzakonski skupnosti, na obstoj zunajzakonske skupnosti ne more vplivati. Podana je bila namreč izključno z namenom pridobitve pravic iz javnih sredstev, ki pa niso predmet tega postopka, in v letu 2011, ki tudi sicer v tem sporu glede na to, da je pokojni umrl 16. 11. 2016 sploh ni pravno relevantno obdobje.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi podan dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, je torej pravilen. Ker tožnica izpolnjuje pogoj starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine iz 53. člena ZPIZ-2 in so hkrati izpolnjeni še pogoji iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca, sta z izpodbijano sodbo zavrnilna upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje, v katerem bo toženec odločil o pravici do vdovske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, če bo ta za tožnico ugodnejši.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/2.. ZJU člen 24, 24/3.. ZUJIK člen 45.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - datum sodne razveze - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno povračilo
O pravočasni pritožbi tožnice zoper odločitev delodajalca svet zavoda ni odločil niti do konca glavne obravnave v tem sporu. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi sprejelo stališče, da iz določbe tretjega odstavka 24. člena ZJU izhaja, da preneha delovno razmerje šele z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Takšno dokončnost v sporu polne jurisdikcije nadomesti pravnomočna sodba sodišča. To pomeni, da bi tožnici delovno razmerje lahko trajalo do pravnomočne sodbe sodišča, vključno s pravicami iz delovnega razmerja do takrat. Sodišče je namreč v delovnem sporu dolžno presojati zakonitost prvostopenjske odločitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, ki z upoštevanjem citirane določbe zakona načeloma ne more prenehati pred njegovo dokončnostjo, ki jo nadomesti pravnomočna sodba. Ker pa je sodišče prve stopnje glede na okoliščine in interes obeh strank ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med njima ni več mogoče, je lahko na podlagi 118. člena ZDR-1 ugotovilo trajanje delovnega razmerja že prej. Glede na to, da se je tožnica s 1. 3. 2017 zaposlila pri drugem delodajalcu za polni delovni čas, je sodišče pogodbo o zaposlitvi utemeljeno razvezalo z 28. 2. 2017. Po datumu zaposlitve pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče ne more delavcu priznati delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023096
ZPP člen 488, 488/1. ZIZ člen 107, 107/2, 117, 117/1, 147, 147/2, 260, 260/1, 260/1-2, 261, 262, 262/4.
odškodninska odgovornost - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - protipravnost - profesionalna skrbnost - izdaja odločbe brez razpisa naroka - nejasen izrek odločbe - izvršitev sodnega sklepa
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je pri odločitvi, da na račun tožeče stranke ne prenese deponiranih sredstev z računa osebe, ki v sklepu okrajnega sodišča o izvršbi ni navedena kot dolžnik, toženka ravnala z zadostno profesionalno skrbnostjo. Za tak zaključek so zadostovale tiste trditve obeh pravdnih strank, ki med njima niso bile sporne ter jih zato ni bilo treba dokazovati. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 488. člena ZPP.
Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga sodišče opravi na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico, kar zatrjuje tudi pritožnik v pritožbi. Zmotno pa je njegovo stališče, da se z rubežem terjatve zarubijo hkrati (oziroma že prej) tudi denarna sredstva na računu dolžnikovega dolžnika.
Tožena stranka bi v konkretnem primeru ravnala protipravno in na škodo družbe T. d. o. o., če bi njena denarna sredstva plačala družbi M. d. o. o. na podlagi sklepa o izvršbi zoper družbo S. d. o. o.
odločanje o stikih z otrokom - začasna ukinitev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost ukrepa - ogroženost otroka - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Začasna ukinitev stikov med hčerko in očetom je potrebna, saj v tem trenutku verjetno nobena oblika stikov deklice z očetom deklici ni v korist, deklica pa je ogrožena do te mere, da z odločitvijo ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe, saj bi sicer deklici nastala nepopravljiva škoda.
Postopek je tekel v interesu obeh udeležencev, zato morata udeleženca kriti skupne stroške. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil utemeljen predlog predlagateljice za zmanjšanje obsega stikov, da nasprotni udeleženec nima stikov z otrokoma, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da morata udeleženca kriti vsak polovico skupnih stroškov.
SPZ člen 116. ZZK-1 člen 15a. ZPP člen 185, 190. ZEN člen 8.
sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokončna ureditev razmerij med strankama - razmerja med solastniki - odtujitev nepremičnine med pravdo - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - način določitve - objektivno merilo - uporabna površina - vrednost posameznih etažnih delov - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezen del stavbe - skupni del stavbe - lastništvo posameznega dela stavbe - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravni učinek - akt o oblikovanju etažne lastnine - podlaga za spremembo
Eden od ključnih ciljev instituta spremembe tožbe je doseči dokončno ureditev spornega razmerja, s čimer pa se (zaradi preprečevanja vlaganja novih tožb/sprožitve novih postopkov) uresničuje tudi načelo ekonomičnosti. Res je tožeča stranka v vlogi z dne 12. 1. 2017, v kateri je tožbo spremenila, hkrati predlagala postavitev izvedenca geodetske stroke, ki je bil kasneje angažiran, a okoliščina, da se je zaradi tega postopek ustrezno podaljšal, ne pretehta okoliščine, da je vse to sodišču prve stopnje (in sicer tudi ob upoštevanju do tedaj že zbranega procesnega gradiva) omogočilo, da je sporno razmerje (dokončno) uredilo.
Ker pritožniki ne zatrjujejo, da toženi etažni lastniki, ki naj bi med postopkom svoje posamezne dele (stanovanja) odsvojili, niso bili lastniki stanovanj (posameznih delov), izjema iz prvega odstavka 190. člena ZPP v predmetni zadevi ne pride v poštev.
Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določi ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine, s pomočjo izvedenca geodetske stroke, ki izdela elaborat za evidetniranje sprememb v katastru stavb.
Okoliščina, da je predmetna pravda povezana z vprašanjem narave posameznih delov stavbe, ne spremeni dejstva, da gre hkrati za lastninskopravni spor, v katerem tožeča stranka glede spornih prostorov zatrjuje, da gre za posamične dele, in na njih z ugotovitveno tožbo uveljavlja svojo (izključno) lastninsko pravico.
Občina je na podlagi določb Zakona o zavodih dne 1. 4. 1991 postala lastnica spornih delov (prostorov).
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZPP člen 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja
Obravnavana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, saj si je tožnik spornega dne v času opravljanja službe pri toženi stranki protipravno prilastil gorivo, ki mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo, in sicer na način, da je iz merilnega avtomata na črpališču točil gorivo v rezervoar svojega osebnega avtomobila, ki ga uporablja za vožnjo in je tudi njegov lastnik.