Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da bi ji moral tožnik povrniti celotne stroške postopka na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ker tožbe ni umaknil pravočasno po izpolnitvi. Tožena stranka je šele v pripravljalni vlogi jasno navedla, kateri del njenih plačil tožniku spornega dne se nanaša na prvotni tožbeni zahtevek v tem individualnem delovnem sporu. Glede na to tožniku ni mogoče očitati, da tožbe ni umaknil takoj po plačilu, saj na podlagi samih plačilnih list ni mogoče ugotoviti, ali se plačili tožene stranke nanašata na vtoževane zneske iz tožbe. Drugačna pritožbena navedba je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da je treba stroške postopka odmeriti po uspehu (154. členu ZPP).
odločitev o pravdnih stroških - socialni spor - odvetniška tarifa - zastopanje delodajalca
Ne glede na to, da tar. št. 15/1c predvideva, da se o zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, je treba izhajati iz dejstva, da gre za socialni spor, upoštevati pa je potrebno tudi sam namen OT, ni pa tudi nobenega utemeljenega razloga za priviligirano obravnavanje položaja delodajalca glede stroškov postopka v primeru, da nastopa kot tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024165
ZIZ člen 13, 40, 40/5. ZMZPP člen 8, 12, 12/2. ABGB člen 1000, 1333. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
formalne predpostavke izvršbe - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - uporaba ZMZPP - lex posterior derogat legi priori - zastaranje terjatve - avstrijsko pravo - obvestilo o tujem pravu - pravica do izjave
Določilo ZIZ o formalnih pogojih za dovolitev izvršbe na podlagi tujega izvršilnega naslova predstavlja kasnejši zakon ter ob načelu lex posterior derogat legi priori pride v poštev uporaba tega in ne ZMZPP. Poleg tega je navedeno določilo, ki (ker) je vsebovano v izvršilnem zakonu, tudi specialnejše.
Za presojo zatrjevanega zastaranja terjatve je treba uporabiti avstrijsko pravo skladno z zakonom, sicer pa je navedeno utemeljeno tudi v naravi stvari in načelu stroge formalne legalitete.
Zamudne obresti so lahko zakonske ali pogodbeno dogovorjene. Za sklepanje, da gre za pogodbeno dogovorjeno obrestno mero, v spisu ni vseh relevantnih informacij. Res je sicer sodišče prve stopnje pridobilo obvestilo o tujem pravu, kjer je zakonska obrestna mera (za zamudne ali pogodbene obresti) določena kot 4%. Vendar pa je preuranjeno sklepati, da je torej obrestna mera 6% vsekakor lahko le pogodbeno dogovorjena. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo, kakšna je bila zakonska obrestna mera v času izdaje izvršilnega naslova.
Sodišče dolžniku ni vročilo listin pristojnega tujega organa o veljavnem pravu. Res sicer vsebina tujega prava ne predstavlja dejstev, vendar pa mora sodišče za zagotovitev pravice do izjave s podatki, ki jih pridobi na podlagi svojih poizvedb, seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njih izjasnijo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožnik je z očitanim dejanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja iz 209. člena KZ-1. Ta v prvem odstavku določa, da se tisti, ki si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drugi del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, kaznuje z zaporom do treh let. Tožnik s splošnimi pritožbenimi trditvami, da bi tožena stranka morala za zakonitost izredne odpovedi dokazati vse znake tega kaznivega dejanja, ne more omajati pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o izpolnitvi znakov tega kaznivega dejanja pri dejanju protipravnega točenja goriva (nafte) tožene stranke v plastične posode sporne dni. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj je pravilno ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima ta kršitev vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, saj si je tožnik protipravno prilastil gorivo, to pa mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo oziroma prepuščeno kot uradni osebi v službi, oziroma je zaupano gorivo neupravičeno uporabil (peti odstavek 209. člena KZ-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023980
OZ člen 190, 419, 419/2, 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1.
neposredna plačila naročnika podizvajalcem - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - trenutek prehoda premoženja - prehod terjatve - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - pobotanje v stečaju - vzajemnost medsebojnih terjatev
Z uveljavljanjem neposrednega zahtevka do naročnika ne preneha podizvajalčevo upravičenje uveljavljati plačilo od izvajalca. Glede na pogoj koneksnosti podizvajalčeve terjatve do izvajalca s terjatvijo izvajalca do naročnika je podizvajalec po uveljavitvi direktnega zahtevka v položaju, ko ima dva solidarna zavezanca za plačilo iste terjatve. Od izvajalca lahko terja izpolnitev na podlagi podizvajalske pogodbe, od naročnika pa na podlagi 631. člena OZ. Takšno zavarovanje ima značilnost osebnega solidarnega poroštva, saj za obveznost podjemnika jamči tudi naročnik. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da obravnavana tožba ni dopustna, ker je bila tožeči stranki ista terjatev priznana v stečajnem postopkom nad izvajalcem.
V primeru, ko na podlagi izvedenih del podizvajalca obstajata tako podizvajalčeva terjatev do izvajalca, kakor tudi terjatev izvajalca (iz opravljenih del podizvajalca) do naročnika in je edina ovira za nastanek plačilne obveznosti naročnika nezapadlost njegove (že obstoječe) obveznosti do izvajalca, ni ovir za prehod izvajalčeve terjatve v premoženjsko sfero podizvajalca. Ker izvajalčeva pripoznava podizvajalčeve terjatve varuje nevtralen položaj naročnika, je treba 631. člen OZ razlagati tako, da izvajalčeva terjatev do naročnika preide v premoženjsko sfero podizvajalca že v trenutku, ko se je podizvajalec v teh okoliščinah z neposrednim zahtevkom obrnil na naročnika. Od tega trenutka dalje je naročnik zaradi učinka zakonite cesije v zavezi le do podizvajalca. Naročnik, ki je v zgoraj navedenih okoliščinah prejel neposredno zahtevo sodelavca podjemnika, je ob zapadlosti njegove obveznosti le-to dolžan plačati sodelavcu podjemnika.
Z zakonskim besedilom, da naročnik podizvajalcem na podlagi direktnega zahtevka terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, je treba razumeti vsoto, ki jo za dela, ki jih je za podjemnika po podizvajalski pogodbi opravil podizvajalec, naročnik dolguje podjemniku. Naročnikov položaj v primeru neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika, ne sme biti slabši, kot ga ima v razmerju do podjemnika.
ZSPJS člen 17a, 17a/1.. ZZVZZ člen 81.. ZDR-1 člen 159, 159/2, 160.. ZUP člen 84, 101.
preizkus ocene - delovni dnevi - štetje rokov - sobota
Problem obravnavnega primera je v tem, da ZSPJS ne vsebuje določbe, kot npr. Uredba (EGS, EURATOM) št. 1182/71 Sveta z dne 3. 6. 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, ki jasno določa, da ''delovni dnevi'' v tej uredbi pomenijo vse dni razen prostih dni, nedelj in sobot. Ob izostanku takšnega pravila pa spornega roka 8 delovnih dni ni dopustno tolmačiti tožnici v škodo.
Namen določitve roka s številom osmih delovnih dni je v tem, da je rok daljši, ne pa, da se izenači z rokom, ki je določen zgolj v trajanju osmih dni. To, da je tožnica en dan v vikendu delala, drugi dan pa imela prosto, ne pomeni, da se lahko dan, ko je delala, upošteva kot delovni dan za štetje roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS. Takšna logika bi privedla do situacije, ko za delavca, ki bi delal oba dneva v vikendu, ne bi bilo nobene razlike med rokom, ki je določen v delovnih dnevih in rokom, ki je določen v koledarskih dnevih. Glede rokov delavci ne smejo biti različno obravnavani - sploh pa ne z razlago, za katero se v konkretnem primeru zavzema tožena stranka.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - preživnina - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - preživninske sposobnosti staršev - pravica do izjave - začasna odredba - otrokova korist - mnenje otroka
Pritožničina ocena, da je otrok dovolj razsoden in pameten, da bi zmogel povedati svoje stališče, je presplošna, da bi vzbudila dvom o pravilnosti ugotovitev o otrokovi največji koristi. Pritožnica ne nasprotuje izvedenkinemu mnenju, da vprašanje, pri katerem od staršev bi želel živeti, lahko tudi pri socialno zrelejšem otroku, kot je sin pravdnih strank, vzbudi hude občutke krivde. Tega vprašanja mu zato tudi sodišče ne bi smelo postaviti. O katerih drugih okoliščinah, pomembnih za ugotovitev otrokove koristi, bi se moral izreči otrok, pa pritožba ne pojasni.
Odločitev temelji na oceni, da so vse hujše vedenjske težave sina pravdnih strank terjale spremembo tedanjega stanja, in da je bila ob tehtanju možnosti, tj. zaupanja v varstvo in vzgojo očetu na eni strani in izbire med namestitvijo v zavod oziroma v stanovanjsko skupnost ali ohranitvijo obstoječega stanja prva možnost v večjo otrokovo korist. Dokazni postopek ni pokazal, da bi bila vez med otrokom in materjo tako intenzivna, da je bilo začasno zaupanje otroka očetu sinu pravdnih strank v škodo. Prav nasprotno: otrok se je umiril, vedenje v šoli in doma in nenazadnje šolski uspeh pa sta se izboljšala.
kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost - osebne okoliščine - ponovitvena nevarnost
Stiki, ki jih obtoženec izvršuje s svojo hčerko v Sloveniji, se lahko izvršujejo tudi v drugi državi, verjetno sicer res nekoliko oteženo in ne tako pogosto, vendar bi na to obtoženec moral misliti pred izvršitvijo kaznivih dejanj.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da stopnja ogrožanja javnega reda ali javne koristi ni tolikšna, da bi bilo obtožencu potrebno izreči izgon tujca iz države. Pri tem zaključku se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na težo storjenih kaznivih dejanj. Takšnemu razlogovanju višje sodišče ne sledi. Prvi odstavek 48.a člena KZ-1 kot razlog resne grožnje za javni red ali javno varnost določa tudi in predvsem osebne okoliščine tujca, ki pa jih pritožnica pravilno in utemeljeno izpostavlja in so po presoji pritožbenega sodišča takšne, da narekujejo zaključek o nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje prosilca - posebne okoliščine
Tožeča stranka je neposredno po ustanovitvi prevzela terjatev v višini več milijonov, nato pa vložila tožbo in zahtevala oprostitev plačila sodne takse za tožbo. To so posebne okoliščine glede finančnega stanja, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026271
ZPP člen 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZUstS člen 50, 58, 59.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upravitelja za prodajo premoženja - soglasje za sklenitev pogodbe - več predlogov stečajnega upravitelja - pravni interes stečajnega upravitelja - zavrženje predloga - sklep o zavrnitvi predloga - pritožba zoper sklep - zavrnitev pritožbe - ustavna pritožba - sklep ustavnega sodišča - razveljavitev pravnomočne odločbe - vrnitev v novo odločanje - nov predlog - vrstni red odločanja
Dan pred izdajo sklepa Ustavnega sodišča RS Up-1581/18 z dne 20. 12. 2018 (pd 678), torej 19. 12. 2018, je bil na internetnih straneh AJPES objavljen nov predlog stečajnega upravitelja (pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 2. 7. 2018, tokrat z najboljšim ponudnikom E. Z izpodbijanim sklepom (pd 673) je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi drugi upraviteljev predlog (pd 672) za izdajo soglasja k prodaji zadevnih nepremičnin najboljšemu ponudniku. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS sklep VSL Cst 534/2018 z dne 14. 11. 2018 (pd 665) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (pd 702), bo moralo pritožbeno sodišče v nadaljevanju postopka najprej odločiti o pritožbah proti sklepu z dne 10. 9. 2018 (pd 599), s katerim je sodišče prve stopje zavrnilo upraviteljev predlog z dne 14. 8. 2918 (pd 591) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 13. 8. 2018, katere predmet je 49 nepremičnin na lokaciji T. v L., s predkupnim upravičencem I. P. Oba predloga upravitelja (pd 591 in pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se namreč nanašata na prodajo istih nepremičnin. Ker pa so te lahko prodane le enkrat, ni mogoče odločiti o upraviteljevem drugem predlogu (pd 672), dokler ni pravnomočno odločeno o njegovem prvem predlogu (pd 591).
Pri presoji pravočasnega umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
ZZK-1 člen 88, 88/3, 196, 196/1.. ZIZ-UPB4 člen 24.. OZ-UPB1 člen 418.
zemljiška knjiga - upravičen interes - izdaja prepisa listine - prenos hipoteke med izvršilnim postopkom
Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin. V primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati.
Izpis listin iz informatizirane zbirke listin mora izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, v primeru, če o vpisu še ni bilo odločeno, pa mora izpis listine izdati tudi vsak notar.
odločanje o stikih z otrokom - začasna ukinitev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost ukrepa - ogroženost otroka - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Začasna ukinitev stikov med hčerko in očetom je potrebna, saj v tem trenutku verjetno nobena oblika stikov deklice z očetom deklici ni v korist, deklica pa je ogrožena do te mere, da z odločitvijo ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe, saj bi sicer deklici nastala nepopravljiva škoda.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZPP člen 115.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prošnja za preložitev naroka - preklic pooblastila odvetniku
Tožnik je bil seznanjen s potekom glavne obravnave in se je tako tudi zavedel posledic, če na narokih ne bo zastopan s strani pooblaščenca. Dejstvo, da je svoji tedanji pooblaščenki preklical pooblastilo, ker ni bil zadovoljen z delom njene substitutke, to pa je sodišču sporočil dan pred narokom za glavno obravnavo, predvidenem spornega dne, ob tem, da ni predpisanega obveznega zastopanja v individualnih delovnih sporih, ni upravičen razlog za preložitev naroka, saj se razlog nanaša le na notranje (mandatno) razmerje med tožnikom in pooblaščenko, preložitev naroka pa bi bila v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zakonito dedovanje
Po določbi 221. člena ZD sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč vse izvedene relevantne dokaze, vključujoč zagovor obtoženca, analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenem v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, torej je analiziralo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, ter na podlagi take presoje izvedenih dokazov brez dvoma zaključilo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
ZST-1 člen 11, 11/5. ZFPPIPP člen 224, 224/2, 354, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1, 383.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - osebni stečaj - stečajna masa - plačilo sodne takse kot strošek stečajnega postopka - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - družinski člani
Z dnem uvedbe stečajnega postopka v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP premoženje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka spada v stečajno maso. Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso so del stroškov stečajnega postopka (354. člen in 8. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP) in se tudi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, torej iz stečajne mase. Terjatev na plačilo sodne takse v obravnavanem primeru torej predstavlja strošek stečajnega postopka, ki ga sme upravitelj stečajnega postopka izpolniti v primeru soglasja stečajnega sodišča za izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Oprostitev plačila takse (oziroma odložitev) je v takem primeru mogoča, če tožnik izkaže, da v kritičnem času v stečajni masi ni (bilo) likvidnih sredstev za plačilo takse.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je direktor tožene stranke spornega dne prejel elektronsko sporočilo tožnika in da je iz sporočila lahko razbral, da tožnika na delo ne bo. Tožnik je s tem izpolnil svojo dolžnost po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.