ZJRM člen 6, 6/1. ZZasV člen 45, 45/1, 89, 89/2, 89/2-3.
nasilno in drzno vedenje - občutek ogroženosti - konkretizacija prekrška - subjektivni zakonski znak - zakonitost odredbe - ravnanje varnostnika
Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega ravnanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Šele na ta način je storilcu omogočena učinkovita obramba.
V obravnavanem primeru se storilcu očita le, da ni upošteval odredbe varnostnika, ker se je uprl njegovi fizični sili in odšel iz trgovine. Ker je glede na pravno podlago (taksativnih) odredb varnostnika osem in ker iz PN oziroma opisa dejanja prekrškovnega organa ne izhaja, katere odredbe varnostnika storilec, ki je tudi sam klical policijo in počakal na parkirišču trgovine Hofer, ni spoštoval (ali ugotavljanje istovetnosti ali preprečitev izstopa iz varovanega območja ali zadržanje osebe...), povzet opis izvršitvenega ravnanja prekrška po 3. točki drugega odstavka 89. člena ZZasV-1 tako ne vsebuje tudi navedbe konkretnih okoliščin, ki bi ravnanje opredeljevale kot historičen in dokazljiv dogodek, temveč zajema le abstraktno pravno normo, kar pa ne zadosti zahtevi po ustrezni konkretizaciji izreka, ki bi storilcu omogočala učinkovito obrambo.
hitri postopek o prekršku - pravica do izjave v postopku pred izdajo sodbe - domneva odgovornosti lastnika vozila - merilniki hitrosti v cestnem prometu
Določba 57. člena v prvem oziroma tretjem odstavku ob vročitvi PN storilcu predvideva le dolžnost prekrškovnega organa, da storilcu ob vročitvi PN predstavi storjeni prekršek in dokaze zanj oziroma mu hkrati s PN vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška, če ta ni naveden že v PN. Le v kolikor bi PN bil izdan na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi (torej ne z uporabo tehničnih sredstev), bi moral prekrškovni organ storilcu skladno z določbo drugega odstavka 57. člena ZP-1 pred njegovo izdajo in vročitvijo omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku.
Natančnejši pogoji za spremembo lastništva psa pa so določeni v Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali (v nadaljevanju: Pravilnik), konkretno v drugem odstavku 10. člena Pravilnika, iz katerega izhaja, da veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi na podlagi (-) računa, če je iz njega razvidna sprememba lastništva in identifikacija psa, (-) kupoprodajne pogodbe, (-) ustreznega dokumenta o oddaji psa v zavetišče ali dokumenta o prevzemu iz zavetišča ali (-) pisne izjave lastnika o spremembi lastništva psa na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
Zgoraj povzeti pogoji iz drugega odstavka 10. člena Pravilnika natančnejše določajo listine, na podlagi katerih se vpišejo podatki, ki jih zahteva pri spremembi lastništva psa peti odstavek 6. člena ZZZiv. Ker je glede na povzeto dikcijo Pravilnika spremembo lastništva mogoče opraviti na podlagi kateregakoli od dokumentov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, pritožba utemeljeno opozarja, da opis izvršitvenega dejanja, v katerem se storilcema očita oprava spremembe lastništva konkretnega psa dne 27. 1. 2020 v CRPsi brez kateregakoli od dokumentov, na podlagi katerih lahko veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi, opredeljuje očitano ravnanje kot historičen in dokazljiv dogodek, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter storilcema (ki sta strokovnjaka na področju veterine in ki morata v okviru zahtevane skrbnosti pri opravljanju svoje dejavnosti poznati pravne predpise, ki se na njuno dejavnost nanašajo) omogoča uresničitev pravice do obrambe.
ZPDZC-1 člen 5, 5/7, 23, 23/1, 23/1-1, 23/8.. ZP-1 člen 156, 156/1, 163, 163/9.
prekršek - delo na črno - dejanje ni prekršek - delna ustavitev postopka - izrek opomina
Po sedmem odstavku 5. člena ZPDZC-1 mora delodajalec, ki na črno zaposli osebo iz petega odstavka tega člena, v 15 dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi kršitev, poravnati vse obveznosti iz delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve na črno najmanj v višini bruto minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. Pri razlagi te določbe je treba upoštevati razliko med obveznostmi, ki so v času, ko je bila ugotovljena kršitev, že zapadle in ki nedvomno morajo biti plačane v 15 dneh, in tistimi ki to še niso. Za nezapadle obveznosti bi upoštevanje 15 dnevnega roka pomenilo, da bi bilo delavki plačo in prispevke treba plačati pred zaključkom obračunskega obdobja, torej tudi prej kot ostalim (prijavljenim) zaposlenim in prej kot so znani vsi podatki za obračun. Tudi sicer pa zgoraj citirana določba govori o plačilu za vsak mesec opravljenega dela (in ne za morebitna krajša obdobja).
JAVNA NAROČILA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00067123
ZJN-3 člen 112, 112/1, 112/1-5, 112/3, 112/5, 112/6. ZP-1 člen 2, 2/2, 154, 154-1, 154-2, 154-3, 154-4, 155, 155/2.
pravica do obrambe - javno naročanje - zakonski znaki prekrška - ponudba - neresnična izjava - ustavno načelo domneve nedolžnosti - načelo neposrednosti - kršitev določb postopka o prekršku - vpliv na zakonitost sodbe
Sodišče prve stopnje z navedbami, da je odgovorna oseba oziroma zastopnik pravne osebe v zagovoru le posplošeno zatrjeval, da je referenco in podjemno pogodbo obdolžena pravna oseba poslala naročniku, o čemer pa ni predlagal dokazov, ter da se ne spomni, da je podjemno pogodbo prinesel na sedež naročnika, od pritožnikov ni zahtevalo, da se sama razbremenita svoje odgovornosti za prekršek. Gre zgolj za (ne)dokazovanje njunih trditev, ne pa njune nedolžnosti, zato ustavno zagotovljeno načelo domneve nedolžnosti s tem ni bilo kršeno.
Sodišče je svojo odločitev oprlo na zagovor obdolžene odgovorne oziroma pravne osebe in na listinske dokaze v spisu, med drugim se je sklicevalo tudi na odgovor mag. C. C. (vodje oddelka za nabavo in javna naročila pri naročniku v zvezi s prejemom spornih listin) in na odgovor družbe D. d. o. o. (v zvezi s potrditvijo oziroma sklenitvijo spornih listin), ki ju je po svojem pozivu pridobil prekrškovni organ. Povzemanje navedenih pisnih odgovorov sicer res ne predstavlja neposredno izvedenega dokaza, vendar takšna kršitev določb postopka o prekršku ni bistvena, ker ni vplivala na zakonitost sodbe. Bistvo očitanega prekrška namreč ne temelji na navedenih pisnih pojasnilih mag. C. C. in družbe D. d. o. o., ki jih tudi ni mogoče enačiti z uradnim zaznamkom.
Obdolženi pravni in odgovorni osebi se očita, da sta naročniku predložili neresnično izjavo in spremenjeno listino kot pravo, kar se v postopku ni izkazalo za sporno. Za storitev očitanega prekrška ni bistveno, kdo je referenčno potrdilo z neresnično vsebino pri družbi D. d. o. o. podpisal oziroma potrdil, in tudi ne, na kakšen način je naročnik sporno potrdilo in pogodbo prejel. Obe listini namreč predstavljata del ponudbene dokumentacije, ki ju je naročniku v imenu in za račun obdolžene pravne osebe kot ponudnika predložil njen zakoniti zastopnik, torej obdolžena odgovorna oseba, ki pa je v zagovoru zgolj obžalovala, da je do tega prišlo.
ZP-1 člen 21, 26, 26/6, 59, 59/1, 66, 66/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/-1, 163, 163/3. ZS člen 54, 54/2. ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
neutemeljena pritožba - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - načelo neposrednosti - zaslišanje priče izven glavne obravnave - pomoč strokovnega sodelavca - kršitev določb zakona o prekrških - konkretiziranost opisa prekrška - izrek odločbe o prekršku - nedostojno vedenje - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - uradna oseba - redarstvo - sankcija - omilitev globe - napačen pravni pouk - kršitev pravice do pravnega sredstva
Pritožba nadalje meni, da je prvostopenjsko sodišče kršilo načelo neposrednosti, ker je oceno o neverodostojnosti priče A. A. sprejel sodnik, ki ob zaslišanju priče sploh ni bil prisoten, saj ga je izvedla pravosodna svetovalka, zaradi česar si sodnik ni mogel ustvariti neposrednega vtisa o izvedenih dokazih ter napraviti in obrazložiti dokazne ocene v skladu z lastnimi prepričanji in neposrednimi zaznavami.
V zvezi s tem pritožbeno sodišče odgovarja, da skladno z drugim odstavkom 54. člena ZS pravosodni svetovalci (strokovni sodelavci) lahko v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika. V primeru, ko strokovni sodelavec izven glavne obravnave zasliši pričo, sodnik dokaz oceni na podlagi njegove vsebine v razmerju do drugih izvedenih dokazov ter v takšnem primeru ne gre za kršitev načela neposrednosti, zato v pritožbi na ta način uveljavljana relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki je vplivala oziroma bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ni podana.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - zahteva za sodno varstvo - zaslišanje storilca
V zahtevi za sodno varstvo ni izrecnega predloga za zaslišanje storilca, vendar je pravica do zaslišanja temeljna pravica v postopku o prekršku in le izjemoma sodišče lahko odloči, ne da bi storilca zaslišalo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00067124
ZPrCP člen 8, 8/1. ZP-1 člen 57, 57/3.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - sestavine plačilnega naloga - oblika krivde - zakonska domneva - lastnik vozila - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - razlogi o krivdi - subjektivni element - obrazložitev
V konkretnem primeru je bil storilcu izdan plačilni nalog, za katerega pa tretji odstavek 57. člena ZP-1, ki določa, katere sestavine mora vsebovati, ne določa, da bi moral prekrškovni organ vanj vnašati tudi subjektivne znake prekrška, torej ugotavljati obliko krivde, s katero je storilec storil prekršek.
Skladno s prvim odstavkom 8. člena ZPrCP se odgovornost lastnika (oziroma imetnika pravice uporabe) za prekršek domneva, kar pomeni, da se ne domneva le dejstvo, da je lastnik vozila tisti, ki je storil prekršek, ampak se domneva tudi, da je za prekršek odgovoren. Gre za zakonsko domnevo, glede katere pa ima storilec možnost, da jo ovrže, če dokaže, da prekrška ni storil. Tudi sicer je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve sodbe pravilno pojasnilo, da v konkretnem primeru ne gre za objektivno odgovornost lastnika ali uporabnika vozila, temveč za zakonsko domnevo, ki je izpodbojna.
Odločitev o dodelitvi sodnika, ki sodi v obravnavani zadevi ni bila arbitrarna, kot to smiselno očita pritožnik, pač pa temelječa na zakonu, sodnem redu in letnem razporedu sodnikov ter zato skladna tudi z 23. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ki določa, da mora biti sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenimi z zakonom in Sodnim redom.
V obrazložitvi sodbe je povsem izostala dokazna ocena storilčevega ravnanja, ko naj bi ta oškodovanko zasledoval in se vedel drzno, kar pomeni, da izpodbijana sodba o prekršku nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Prvostopenjsko sodišče je ugodilo storilčevemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pri tem pa samo ni odpravilo sklepa, s katerim je sodišče predhodno pritožbo s storilca zavrglo kot prepozno. Ker prvostopenjsko sodišče torej sklepa z dne 11. 5. 2022 ni odpravilo, se pritožbi ugodi in se ob uporabi drugega odstavka 108. člena ZUP izpodbijana odločba s tem pritožbenim sklepom razveljavi.
Pritožba utemeljeno izpostavlja nejasnost razlogov sodišča prve stopnje, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil storilec merjen, ko je pripeljal že iz nadvoza ali pred tem, ko je zapeljal pod nadvoz.
ZPrCP člen 13, 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 55. ZUP člen 80. ZNPPol člen 45, 45/3.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - dokazna ocena listin in zapisnikov - zapisnik kot javna listina
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede.
Ker sodišče prve stopnje vseh po storilcu predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je storilec uveljavljal razbremenilne dokaze, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, ni opredelilo oziroma ni konkretizirano opredelilo, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist.
vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - skrajna sila - zdravniški pregled
Pogoji za skrajno silo niso podani, ker bi nevarnost, ki je grozila (zamuda na zdravniški pregled) obdolženec lahko odvrnil kako drugače, npr. s klicem v zdravstveni dom, da bo zamudil ali tako, da si naroči prevoz s taksijem.
Zaslišanje storilca pomeni uresničitev njegove ustavne pravice (29. člen Ustave) do izjave, je njegova procesna pravica in je lahko omejena samo z zakonom (takšna izjema je tudi drugi odstavek 69. člena ZP-1). Zato je ob tem, ko je storilec v ZSV zatrjeval nezakonito izvedbo postopka preizkusa alkoholiziranosti in izrecno zahteval svoje zaslišanje in ko je sodišče prve stopnje storilca kar 6 krat vabilo na zaslišanje, storilec pa je vsak svoj izostanek opravičil, zaključek sodišča prve stopnje, da njegovo zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev, neprepričljiv. Prav tako neprepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa opravičila storilca pomenijo izmikanje odgovornosti, zlasti ob dejstvu, da glede na spisovne podatke pritožba utemeljeno opozarja, da je na naroku dne 4. 4. 2022 zaslišani zdravnik A. A. zdravstvene težave storilca potrdil, zakaj pa sodišče šteje opravičila v zvezi s službenimi obveznostmi za izmikanje odgovornosti, pa iz izpodbijane sodbe argumentirano ne izhaja.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zavrženje - prepozen predlog
Ob pregledu vložene pritožbe drugostopno sodišče ugotavlja, da je bistvo pritožbe (ob izpostavljenih težkih življenjskih razmerah) v ponovnem predlogu za opravljanje družbeno koristnega dela. Presoja takšnih navedb se ne nanaša na pravno relevantna dejstva tega pritožbenega postopka, v katerem lahko drugostopenjsko sodišče preizkuša le dejstva, ki se nanašajo na razloge za zavrženje pritožnikove predhodno vložene pritožbe, pritožbene navedbe pa se na tej podlagi izkažejo za neutemeljene.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba
Vozniki, ki so po udeležbi v tem programu in prestani preizkusni dobi ponovno kršili celostno prometne predpise do te mere, da so izpolnili pogoje za ponoven izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, očitno niso odpravili vzrokov za kršitve in so se ponovno izkazali kot nevredni zaupanja, ki ga morajo uživati vsi udeleženci v cestnem prometu.
ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2. ZCes-1 člen 30, 30/8, 30/8-4, 31a, 31a/7, 31a/7-2.
ekskulpacijski razlog - dolžno nadzorstvo - odgovornost pravne osebe za prekršek - akcesorna pridružitvena odgovornost - seznanitev delavcev
Določba 2. alineje tretjega odstavka člena 14 ZP-1, na katero se sodišče opira z utemeljitvijo, da je pravna oseba zadostila dolžnosti seznanitve, pride v poštev le takrat, ko pravna oseba pri storitvi istovrstnega prekrška z drugimi povzetimi ukrepi prepreči ponavljanje istovrstnih prekrškov neposrednega storilca, to je v konkretnem primeru voznika oziroma ko pravna oseba pravila, s katerimi je seznanila delavca, tudi sama spoštuje. Sama seznanitev voznika z njegovimi obveznostmi ni dovolj, pomembno je, ali je pravna oseba izdala kakšna posebna navodila, in ali je tudi ukrepala, da do teh prekrškov ne bi prišlo, zato ni nepomembno, da je bil vozniku prevoz odrejen s strani pravne osebe.