ZVMS člen 36, 36/5, 96, 96/1. Pravilnik o sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanju veterinarskih zdravil (2006) člen 15, 15/4, 15/6.
zakonski znaki prekrška - pravica do učinkovite obrambe - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija prekrška
Člen 36 Zakona o veterinarskih merilih skladnosti ureja uporabo zdravil s strani veterinarja. Po petem odstavku navedenega člena morajo osebe voditi evidence, ki so določene s predpisi Skupnosti oziroma ki jih predpiše minister. Navedene evidence so predpisane v 15. členu Pravilnika, ki ureja dnevnik veterinarskih posegov in se glede na jasno in izrecno dikcijo določbe nanaša izrecno na gospodarstva, kjer so ali se redijo živali za proizvodnjo živil.
Povzete storilčeve besede, ki jih je ta izrekel osebju oškodovanke (zlasti ob upoštevanju, da teh besed ni izrekel oškodovanki) ne ustrezajo takšni intenziteti, da bi bil na mestu pritožben zaključek o izkazanosti zakonskega znaka drznega in nasilnega ravnanja.
Pritožnica po zagovorniku utemeljeno uveljavlja, da je klavzula pravnomočnosti preuranjeno dana na plačilni nalog, zato je preuranjena tudi ugotovitev, da je storilka v preizkusni dobi storila hujši prekršek, ki ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202. e člena ZP-1.
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene KT v cestnem prometu. Zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka se za to pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti takšnih plačilnih nalogov oziroma odločb, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke.
Pritožnik namreč z izpostavljanjem pristojnosti sodišča po domicilnem principu posredno utemeljeno izpodbijanemu sklepu očita obremenjenost z bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku, ker iz izpodbijanega sklepa ne izhaja odločitev o preklicu odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.
preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zapisnik - javna listina
Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu ZUP in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
V postopku po prvem odstavku člena 8 ZPrCP je breme dokazovanja na storilcu – na lastniku vozila, da le-ta s predložitvijo razbremenilnih dokazov izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva. Skladno z izoblikovano sodno prakso mora namreč storilec za ovrženje zakonske domneve iz 8. člena ZPrCP ne le predlagati materialnopravne dokaze oziroma zanikati prekršek, temveč z aktivnim sodelovanjem storiti vse kar lahko, da sam predloži dokaz, ki ga lahko pridobi.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3. ZCes-1 člen 31.a. 31-a/7.
odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovornost neposrednega storilca prekrška - akcesorna pridružitvena odgovornost
Pravna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
URS člen 28, 28/1, 28/2. ZP-1 člen 2, 2/1, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZDR-1 člen 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4, 131/5, 217, 217/1, 217/1-25, 217/2.
načelo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - dejanje ni prekršek - obstoj prekrška - meje sankcioniranja prekrškov - regres za letni dopust - sorazmerni del regresa - datum nastopa dela
Določb drugega in tretjega odstavka 131. člena ZDR-1, ki opredeljujeta rok izplačila regresa, ni mogoče niti jezikovno niti na kak drug način tolmačiti tako, da mora biti delavcu, ki nastopi delo po 1. 7., izplačan sorazmerni del regresa do konca tekočega koledarskega leta. Posledično za delodajalca, ki ne izplača sorazmernega dela regresa delavcu, ki nastopi delo po 1.7., sankcija v ZDR-1 ni predpisana.
Sodišče prve stopnje je prekršek, za katerega so bile storilcu izrečene tri kazenske točke, pravilno opredelilo kot hujši prekršek. Ne gre za minorni prekršek, kot napačno meni pritožnik, saj je prehitra vožnja načeloma nevarna, in omejitve hitrosti niso same sebi namen. Prav zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja prehitra vožnja, je zakonodajalec za kršitve po 46. členu ZPrCP tudi predvidel izrek stranske kazni kazenskih točk. Napačno je stališče pritožnika, da pojem hujšega prekrška v zakonu ni določen. Drži, da ZPrCP in ZP-1 nimata posebnega samostojnega člena, v katerem bi bil opredeljen pojem hujšega prekrška, je pa ta, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, opredeljen v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP, oziroma v drugem odstavku 23. člena ZP-1. Pri tem ni pomembno, da gre za člena, v katerih je urejen zaseg vozila. Bistveno je, da je zaseg vozila, enako kot preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mogoč le, če storilec stori hujši prekršek. Ob upoštevanju sistemske razlage predpisa, se določba, ki opredeljuje hujši prekršek, zato nanaša tudi na drugi odstavek 202.e člena.
ZP-1 člen 15, 15/2, 15/3, 42, 42/4.. ZPrCP člen 8, 8/2.
prekrški zoper varnost cestnega prometa - tehnična sredstva - uvedba postopka o prekršku - pravočasnost - odgovornost pravne osebe - odgovorna oseba
Postopek zoper odgovorno osebo po drugem odstavku 8. člena ZPrCP torej ni samostojen postopek o prekršku, temveč gre še vedno za postopek zoper pravno osebo, za katero pa po izrecni zgoraj citirani določbi zakona odgovarja odgovorna oseba po drugem in tretjem odstavku 15. člena ZP-1. Postopek zoper pravno osebo pa je bil, kot zgoraj pojasnjeno, začet pravočasno.
prekršek - plačilni nalog - predložitev dokumentacije - predložitev podatkov - vročitev poziva - odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovorna oseba pravne osebe
Prekršek po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU stori oseba, ki uradni osebi ne sporoči podatkov oziroma ne predloži listin in dokumentov, ki jih je ta zahtevala na podlagi 17. člena tega zakona. Namen te določbe je, da se davčnemu organu omogoči izvajanje njegovih pristojnosti nadzora in s tem zagotovi javni interes na področju pobiranja davkov in prispevkov kot podlage za delovanje države. Tak cilj je legitimen, sredstvo za dosego tega cilja (obveznost zavezancev predložiti podatke) pa primerno, potrebno in nujno. Zagrožena kazen za neodzivnost glede na opisani namen ni nesorazmerna. Zato tudi ni treba, da bi z ravnanjem zavezanca že nastalo kakšno materialno oškodovanje.
nedostojno vedenje - nedostojno vedenje na javnem kraju - izrek odločbe o prekršku - opis prekrška v izreku
Zgolj dejstvo, da nekdo uporablja megafon in izvaja govor na javnem kraju in s tem moti in ovira sestanek politične stranke, ne pomeni nedostojnega vedenja v smislu 5. točke 2. člena ZJRM-1, pa čeprav s tem povzroči vznemirjenje ali razburjenje pri članih te stranke. Posebej še, ker gre na strani storilca za izvajanje svobode govora ter tudi pravice do zbiranja. Drži, da imajo pravice tudi oškodovanci (do osebnega dostojanstva, do zbiranja in združevanja), vendar to le pomeni, da je treba opraviti tehtanje med pravicami vseh udeleženih. Tako tehtanje pa brez v izreku opisanih konkretnih okoliščin in dejstev glede storilcu očitanega ravnanja ni mogoče. Prekrškovni organ se navsezadnje v pritožbi sam sklicuje na "širši kontekst krajevnih in časovnih okoliščin, motiv in nagib kršitelja in način storitve dejanja". Ničesar od tega v izreku odločbe ni navedenega, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da v izreku opisano dejanje ni prekršek, pravilen.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - javna listina
Le ugotovljena nepravilnost zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti omogoča sklepanje, da dejstvo, da obdolženka 15 minut pred opravo preizkusa alkoholiziranosti ni uživala snovi, ki vsebujejo alkohol, z zapisnikom, katerega vsebino je obdolženka podpisala brez pripomb, ni dokazano.
javni red in mir - prepoved približevanja - elektronske komunikacije
Konkretizacija dejanskega stanu prekrška po tretjem odstavku 136. člena ZNPPol (elektronsko sporočilo z vsebino: Sem vesel... sem vesel, da si dojela da je konec“, poslano partnerki v času prepovedi približevanja) ne dosega kriminalne količine, ki bi očitano dejanje opredelila kot prekršek.
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 57. ZUP člen 80.
elektronski alkotest - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - naprava - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
vožnja pod vplivom alkohola - zapisnik o alkoholiziranosti - javna listina - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - policijski postopek - elektronski alkotest
Postopek preizkusa z elektronskim alkotestom še ni postopek o prekršku. Gre za postopek, ki je predpisan v 107. členu ZPrCP in ga izvajajo policisti v okviru izvrševanja svojih pooblastil, v katerem se preverja psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa in v katerem so glede na zakonske določbe vozniki dolžni sodelovati. Pri tem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZUP, ki v 80. členu predpisuje, da je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona javna listina in dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo.
zaslišanje priče - pravica do obrambe - izvajanje dokazov - sodelovanje prizadete stranke
Takšno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je storilca najprej obvestilo o zaslišanju obremenilne priče, nato pa mu je možnost, da bi zaslišal to obremenilno pričo odvzelo, dejansko pomeni odvzem oziroma izvotlitev pravice do zaslišanja obremenilnih prič in s tem kršitev pravice do obrambe. Poleg tega izpovedba obremenilne priče, ki jo je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti storilca in brez njegove vednosti, čeprav je storilec želel biti obveščen o izvajanju dokazov in pri tem sodelovati, ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku, saj v smislu 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz.