ZVPot člen 12, 15b, 21b. ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-7.
prodajna pogodba - okvara avtomobila - stvarne napake motornega vozila - garancija - garancija za brezhibno delovanje stvari - obseg garancije - podaljšanje garancijskega roka - zavajajoče oglaševanje - odgovornost proizvajalca in prodajalca - odgovornost prodajalca za napako - brezhibno delovanje stvari - vzrok za napako - dokazno breme - zahtevek za odpravo napake - zahtevek za izročitev nove stvari
Za odgovornost prodajalca oziroma proizvajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari morata biti izpolnjeni naslednji predpostavki: 1. stvar, v zvezi s katero sta prodajalec in proizvajalec prevzela zavezo, da bo delovala brezhibno, ne deluje brezhibno; 2. vzrok za okvaro (nedelovanje) stvari so lastnosti stvari same, in ne vzroki, ki so zunaj prodajalčeve oziroma proizvajalčeve sfere.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za vračilo premoženja - pravno nasledstvo - dejansko vprašanje
Vprašanje verjetno izkazanega pravnega nasledstva je dejansko vprašanje in stvar dokazne ocene.
Zavezanka za vračilo nepremičnine v naravi je tista nasprotna udeleženka, v katere lasti je predmetna nepremičnina. Zemljiškoknjižna zavezanka za vračilo je torej T., družbena lastnina, dejanska zavezanka za vračilo pa njena pravna naslednica T. d.d.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - smrt zavarovanca - nezgodno zavarovanje - materialno trditveno in dokazno breme - dokazna stiska - dokazovanje z izvedencem
Sodišče ni moglo zanesljivo ugotoviti vzroka smrti zavarovanca, zato je to dejstvo ugotovilo na podlagi dokaznega bremena. Navedeni dokazni mehanizem je uporabilo, ker je zašlo v dokazno stisko, ob tem, da dejstva in dokazi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, potrjujejo večjo verjetnost, da je zavarovanec umrl naravne smrti. Neutemeljen je očitek pritožbe, da je sodišče zmotno porazdelilo dokazno breme, saj dokazno breme določa materialno pravo, ki ga je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno uporabilo, ob upoštevanju sodne prakse, ki velja za konkretni primer. Dokazno breme je bilo na tožnicah, ki bi morali z mejnim pragom zadostne verjetnosti, ki presega 50 %, dokazati vzročno zvezo med nezgodo in smrtjo zavarovanca in sicer, da je do smrti zavarovanca prišlo zaradi refleksnega zastoja srca oziroma zaradi delovanja vitla, ki je pri tožniku povzročil refleksni zastoj srca ali druge telesne poškodbe, zaradi katerih je zavarovanec umrl. Teh dejstev tožnici nista dokazali z zadostno stopnjo verjetnosti.
ustna pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pooblastilo za sklenitev pogodbe - pooblaščenec stranke - veljavnost pooblastila - oblika pooblastila - odobritev pravnega posla - učinki zastopanja
Pravdni stranki sta sklenili ustno podjemno pogodbo za popravilo toženkinega vozila, pri čemer je toženka za sklenitev pogodbe pooblastila svojega brata. Za veljavnost pooblastila za sklenitev podjemne pogodbe ni predpisana posebna oblika, saj OZ za sklenitev podjemne pogodbe ne predpisuje pisne oblike, kar pomeni, da je podeljeno ustno pooblastilo toženke za zastopanje veljavno. Ker je bil brat toženke njen pooblaščenec, česar pa tožnica ob sklepanju podjemne pogodbe ni vedela, je sodišče prve stopnje na podlagi določila 70. člena OZ pravilno zaključilo, da je tožnica s tem, ko je tožbeni zahtevek naperila proti toženki, odobrila sklenjeno podjemno pogodbo, ki jo je v imenu in za račun toženke sklenil brat. Čim pa je tožnica odobrila podjemno pogodbo, podjemna pogodba zavezuje toženko.
izvršba na več sredstev in predmetov izvršbe - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - predlog za omejitev dovoljene izvršbe - omejitev izvršbe - višina terjatve
Dolžnik se zoper tako dovoljeno izvršbo ne more braniti z ugovorom, temveč lahko na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ le predlaga, da se že dovoljena izvršba opravi tako, da se opravi samo na nekatere že dovoljene predmete izvršbe ali le z nekaterimi sredstvi izvršbe. Iz tega razloga torej ni dopustno vložiti pravnega sredstva ugovora, pač pa je na dolžnikov predlog dopustno že dovoljeno izvršbo le (začasno) omejiti, vendar le pod pogojem, da bodo že dovoljena sredstva izvršbe zadoščala za poplačilo terjatve. Da bi dolžnik v dani situaciji s predlogom iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ uspel, bi moral (glede na navedbe v pritožbi) tudi sam delovati v smeri uspešne izvršbe tako, da bi razkril, katere premičnine ima, koliko so vredne (izvršba se opravlja za terjatev, ki presega 23.000 evrov), kje so in omogočiti čimprejšnjo poplačilo iz njihove vrednosti ali pa jih dejansko predložiti izvršitelju v prodajo.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - narok v nenavzočnosti obsojenca
Na podlagi drugega odstavka 506. člena ZKP mora sodnik zaslišati obsojenca, če je dosegljiv. Kar pomeni, da mora dati obsojencu možnost, da v kontradiktornem postopku izrazi svoje stališče in predlaga dokaze. Če pa se obsojenec, čeprav je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ne odzove vabilu, ga ni dopustno niti prisilno privesti. Zasliši se ga samo, če je dosegljiv. Če obsojenec ne pride, se šteje, da se je odrekel pravici odgovoriti na predlog za preklic pogojne obsodbe.
Sodišče tako v postopku za preklic pogojne obsodbe ugotavlja, ali je neizpolnitev naložene obveznosti posledica obsojenčevega brezbrižnega odnosa do slednje ali pa objektivnih okoliščin, nastalih po pravnomočnosti sodbe, ter na tej podlagi oceni, katera izmed zakonsko predvidenih možnosti je v danem primeru najbolj utemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012662
Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (2009) člen 24, 24/1. ZPP člen 184, 436, 436/3.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - menica - sprememba tožbe - zapadlost - jamstvena shema RS - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izrek sodne odločbe
Tožeča stranka je spremenila tožbo in navedla, da ne gre za menično terjatev, ampak tožena stranka za odprte obveznosti odgovarja kot solidarni porok. V obeh primerih gre za obveznost tožene stranke iz naslova solidarnega poroštva, za katero je tožena stranka dala tožeči stranki menice.
Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih jamstev v imenu Republike Slovenije je odgovorna SID banka, vendar se izterjava izvaja preko banke, ki je prejela jamstvo za unovčeno terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00012951
ZZVZZ člen 28, 29, 31, 34, 34/3, 93. ZDR-1 člen 137. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190, 190/3, 191, 243, 243/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 137, 229, 229/4.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - zahtevek delodajalca za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost za nazaj - refundacija nadomestila plače - odločba upravnega organa - odprava upravne odločbe - delno zavrženje tožbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ugovori zavoda za zdravstveno zavarovanje - poziv na dopolnitev navedb - materialno procesno vodstvo
Odprave upravnih odločb v gospodarskem sporu, v katerem je predmet odločanja povračilni zahtevek in za katerega veljajo pravila ZPP (ki takšnega pravnega sredstva ne predvideva), ni mogoče zahtevati.
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v konkretnem primeru ni upravičena do povračila izplačanega nadomestila plače, saj ni sporno, da je bil delavec v kritičnem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki (to razmerje je bilo vzpostavljeno s sodbo delovnega sodišča) in da mu je tožeča stranka izplačala nadomestila plače.
Razumljivost in popolnost katerekoli vloge v kazenskem postopku sta predpogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko bila ta po predmetu obravnavana.
Gre za samostojni preizkus, ki mu drugi preizkusi ali obravnave šele sledijo.
V kolikor ni jasno, kaj konkretno je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, ni mogoče govoriti o kršitvi pogodbe. Posledično tudi ni mogoče ugotoviti, ali je tožeča stranka (protipravno) enostransko prekinila komisijsko pogodbo.
Za uporabo 157. člena ZPP morata biti izpolnjena dva pogoja: da toženec že pred pravdo ni dal povoda za tožbo in da pripozna tožbeni zahtevek, preden se v sodnem postopku spusti v njegovo obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00012538
ZIZ člen 41, 41/1. OZ člen 356. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zastaranje - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - stroški porabe električne energije - stroški ogrevanja - presoja listin - nujna nepredvidena dela - pooblastilo etažnih lastnikov - protispisnost - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri določilu 41. člena ZIZ gre za procesno določbo, zastaranje pa se pretrga že z vsakim drugim upnikovim dejanjem pred sodiščem, kar je v obravnavanem primeru že s posredovanjem predloga za izvršbo na sodišče in prejemom le-tega s strani sodišča.
Višje sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da (vsaj) pri računih 1310934 in 1314259 iz računov dobavitelja ne izhaja, da bi se nanašali na dve različni merilni mesti, kot to trdi tožeča stranka (in prvostopenjsko sodišče to povzema). Zato drži pritožbeno opozorilo, da je sodišče prve stopnje brez presoje listinskih dokazov v tem delu (zgolj) sledilo navedbam tožeče stranke, ki pa jih ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 142, 142/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 147, 147/4.
sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave - prepozno vložena dopolnitev - osebno vročanje - fikcija vročitve - dejanski prejem pošiljke - pritožba zoper sklep o zavrženju predloga - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - napačna razlaga zakona
Neuspešen poskus osebne vročitve vzpostavi časovno podaljšano vročanje, ki se zaključi po poteku roka za dvig, ki bi ga moral opraviti naslovnik, torej najkasneje ob koncu 15. dne. Takrat nastopi fikcija, da je bila vročitev opravljena. Že po poteku roka pa sledi dejanje vročevalca (pusti pisanje v dolžnikovem predalčniku). Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Ker nastopa fikcije ni mogoče enačiti z dnem dejanskega prejema pisanja, dejstvo, da je bil pritožniku sklep o dopolnitvi predloga puščen v predalčniku 26. 5. 2018, ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa glede ugotovitve, da je vročitev sklepa pritožniku nastopila en dan prej. Pritožnik se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzval, je pa bil z njim seznanjen z vložitvijo v predalčnik. Prepozno vložene dopolnitve predloga tako ni mogoče pripisati ravnanju sodišča, ampak pritožnikovi napačni razlagi zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognil, če bi na pošti dvignil pisanje. Pritožnik je bil tisti, ki se je s svojim predlogom za začetek postopka prisilne poravnave obrnil na sodišče, zato je utemeljeno pričakovati, da bo v tem postopku aktivno sodeloval tudi z odzivom na obvestilo o poslanih sodnih pošiljkah.
ZPP člen 105a,105a/3, 330, 330/1,. Sodni red člen 109, 109/1, 111. ZUP člen 216.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - podpis odločbe - izvirnik in prepis
Če za vlogo, za katero zakon določa, da je taksa procesna predpostavka, taksa ni plačana v postavljenem roku in tudi niso podani pogoji za taksno oprostitev, po tretjem odstavku 105.a člena ZPP šteje, da je taka vloga umaknjena.
Pravila o izdaji sodnih odločb v pravdnem postopku določata ZPP in Sodni red.
ZKP člen 519, 519/1, 519/2, 522. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 3, 31, 32, 33, 34.
mednarodna pravna pomoč - pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Bosno in Hercegovino - odstop kazenskega pregona tuji državi - odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost za izdajo sklepa o odstopu kazenskega spisa tuji državi - procesne faze
Odstop spisa za kazenski pregon in sojenje tuji državi je mogočn le do začetka glavne obravnave.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/3, 34/4, 237a, 237a/5, 271. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogoji za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - obveznost enakega obravnavanja upnikov
Četrti odstavek 34. člena ZFPPIPP zgolj primeroma našteva ravnanja dolžnika, ki lahko pomenijo neenako obravnavo upnikov, in ne gre za taksativno navedene primere. Neenako obravnavanje upnikov lahko pomeni tudi ravnanje, kakršnega zatrjuje upnik, to pa je, da je dolžnik ob bistveno enakih okoliščinah terjatve določenih upnikov priznal ter jih vključil v svoj program prestrukturiranja, medtem ko upnikove terjatve ni upošteval.
nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka
Ko je prvostopenjsko sodišče odločalo, je imelo vse podatke, da je ugotovilo, da tudi iz končnega seznama preizkušenih terjatev (ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev) izhaja, da je stečajna upraviteljica prerekala terjatev tožeče stranke iz predmetne pravde, in da je bila tožeča stranka napotena na nadaljevanje tega postopka oz. na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in uveljavitev ločitvene pravice. Zato je ravnalo pravilno, da je predlog tožeče stranke štelo kot pravočasen predlog za nadaljevanje postopka takoj, ko je rok začel teči.