V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP, v zvezi z odločanjem o višini denarnega zahtevka. Predhodno vprašanje, ki na tej podlagi dopušča prekinitev pravde, je namreč po 13. členu ZPP vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločba sodišča. V zvezi z ustavno pritožbo pa se presoja le o kršenju ustavnih (človekovih) pravic in torej ne o materialnopravni pravici v smislu 13. člena ZPP.
Načelo ekonomičnosti postopka in morebitna razveljavitev odločb rednih sodišče glede temelja tožbenega zahtevka, kar bi nedvomno vplivalo na odločitev sodišč pa prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP. Pri tem je treba upoštevati procesne pravice obeh strank v postopku in tudi pravico tožeče stranke, da sodišče glede na pravnomočno odločitev o temelju tožbenega zahtevka, odloči še o njeni višini.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - pooblaščenec - odvetnik - prenehanje dejavnosti
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po načelu uspeha v sporu iz 154. člena ZPP tožencu naložilo, da tožnici povrne stroške postopka. Vendar je tožničinega pooblaščenca tudi še po prenehanju opravljanja odvetniške dejavnosti zmotno obravnavalo kot odvetnika in mu kot odvetniku v celoti tudi odmerilo nagrado za opravljena pravdna dejanja. Za kaj takega pa po materialnem pravu in sodni praksi od prenehanja odvetniške dejavnosti dalje, ni podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL00013206
ZGD-1 člen 527, 528, 529, 530, 547, 547/1, 547/1-4. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
refleksna škoda - vrednost delnice - delničarji - povezane družbe - koncern - dejanski koncern - obvladujoča družba - odvisna družba - kreditna pogodba - odškodninski zahtevek - aktivna legitimacija delničarjev v postopkih zaradi oškodovanja družbene lastnine
Koncern pomeni povezavo ene obvladujoče in ene ali več odvisnih družb pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe, pri čemer ima obvladujoča družba odločujoč vpliv na upravljanje in vodenje odvisnih družb. Dejanski koncern nastane na temelju dejstev, predvsem na podlagi kapitalske udeležbe ali večine glasovalnih pravic. Obvladujoča družba ima možnost izvajanja obvladujočega vpliva na odvisne družbe preko enotnega vodenja in tako vpliva na izvrševanje pristojnosti organov odvisnih družb.
Tudi za odškodninske zahtevke po prvem odstavku 547. člena ZGD-1 velja, da delničarji lahko samostojno lahko uveljavljajo le zahtevke za škodo, ki jim nastane neposredno in presega tako imenovano refleksno škodo, ki nastane zaradi oškodovanja družbe delničarju. Delničarji škodo, ki je povzročena odvisni družbi lahko uveljavljajo le v imenu in za račun družbe z actio pro socio, ki omogoča, da delničarji ukrepajo za zaščito družbe. Ne morejo pa delničarji zase uveljavljati posredne škode, ki jim je nastala zaradi škode, prizadete odvisni družbi. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do dvojnega povračila škode.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - pogodba o prenosu poslovnega deleža - tožba na razveljavitev pogodbe - ugotovitev obstoja terjatve - podrejeni zahtevek - načelo hitrosti postopka
Pritožba neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da bi moralo zavrniti podredni dajatveni zahtevek zato, ker je zavrglo podredni ugotovitveni zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve. ZPP ne pozna "celovite obravnave" podrednega zahtevka, na katerega se sklicuje pritožba. Vsak zahtevek se obravnava posebej, in se ga lahko zavrne, zavrže, ali pa se mu ugodi. Pravila, ki bi nalagalo sodišču, da zavrne dajatveni zahtevek zato, ker je zavrglo z njim povezani ugotovitveni zahtevek, preprosto ni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Organiziranje dela na način, da posamezna opravila, ki jih je v preteklosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal tožnik, sedaj brezplačno opravijo člani društva, ne pomeni, da je tožena stranka, ki je humanitarna in neprofitna organizacija, s tem tožniku odvzemala delo z namenom odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Z ne izpodbijano, že pravnomočno I. točko izreka sodbe sta odpravljeni nezakoniti zavrnilni upravni odločbi tožene stranke o lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri družbi v spornem obdobju. Sodišče je pravilno postopalo po 2. odstavku 81. člena ZDSS-1 in po odpravi nezakonitih odločb tožene stranke, samo meritorno odločilo o lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja za celotno, v predsodnem postopku zavrnjeno obdobje.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je v primeru, ko je tožbeni zahtevek samo delno izpolnjen, tožnik pa se s tem zadovolji in umakne tožbo, treba odločiti o stroških postopka skladno s prvim odstavkom 158. in drugim odstavkom 154. člena ZPP. Navedeni določbi se ne izključujeta, ampak se dopolnjujeta. Tožnik lahko v takšnem primeru zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013988
ZSSloV člen 2, 53.. ZJU člen 140.. ZDR člen 156, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 243, 352, 352/3.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zastaranje
Zagotovitev misijskega dopusta oziroma navedene odsotnosti ter višja plača na misiji ne izključujeta pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena.
Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Glede na 206. člen ZDR oziroma 202. člen ZDR-1, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tožnikova terjatev ni zastarala, saj se je z misije vrnil 31. 3. 2011, tožbo pa je vložil 7. 3. 2016.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevani začasno povečan obseg dela, zaradi katerega je sklenila s tožnico pogodbo o zaposlitvi za določen čas, utemeljevala z dejstvom, da naročila njenih kupcev variirajo, in da ne gre za stalna naročila, saj so odvisna od cene na svetovnem trgu in od kvalitete dobavljenega blaga (če predhodnih naročil tožena stranka ne izpolni dobro, nova ne sledijo). V ustaljeni sodni praksi je sprejeto stališče, da poslovnega rizika (negotovosti naročil strank oziroma možnosti zmanjšanja obsega poslov) delodajalec ne more v obliki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas prevaliti na delavce.
vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - brez razlogov
Tožena stranka s pritožbo utemeljeno uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in 1. odstavku istega člena v zvezi z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, kar ni dopustno, poleg tega pa dokazne ocene ni izčrpno in prepričljivo argumentiralo. Upoštevalo je le navedbe in dokaze tožnika in se ni izjasnilo o navedbah tožene stranke in tudi ni prepričljivo pojasnilo, zakaj predlagani dokazi tožene stranke ne bi vplivali na odločitev.
ZPP člen 110, 115, 316, 338, 338/3, 452, 454, 454/3.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - izostanek s poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo - opozorilo na posledice izostanka z naroka - pravilno vabljenje - opravičilo izostanka z naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predhodne zdravstvene težave - prošnja za podaljšanje roka - zakonski prekluziven rok - podaljšanje sodnih rokov - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave
Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila pravilno vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz zdravniškega izvida ne izhaja obstoj nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki naj bi tožencu onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Zaradi težav se je toženec v času izdaje zdravniškega izvida zdravil že tri mesece, prav tako pa iz izvida ne izhajajo kakršnekoli predpisane omejitve fizične aktivnosti, ki bi se jih toženec v času zdravljenja moral držati in bi mu omejevale sodelovanje v ICp97-18.odtpredmetnem postopku.
OZ člen 6, 6/1, 16, 46, 46/1, 49, 49/1, 95, 95/1, 1012, 1065.
poroštvena pogodba - nesporazum - nesporazum o predmetu obveznosti - zmota - zmota in nesporazum - tožba na izpodbijanje pogodbe - uveljavljanje izpodbojnosti z ugovorom - skrbnost dobrega poslovodje
Odločilna trditev tožene stranke je, da je imela zmotno prepričanje o vsebini pogodbe poroštvene pogodbe POR-6, ko je izjavila svojo voljo. Njena zmota ni ostala omejena na miselno sfero, temveč je pripeljala do napačne predstave o sami vsebini njene izjave. To pa je značilno prav za zmoto, ne za nesporazum. Zmota je nezavedna razlika med tistim, kar je izjavitelj izjavil, in njegovo pravo poslovno voljo. Nesporazum med strankama tako ostaja omejen predvsem na primere, v katerih so izjave strank nejasne ali dvoumne.
Poslovodja gospodarske družbe mora ravnati s skrbnostjo dobrega poslovodja. Dober poslovodja mora razumeti pravno razmeroma nezahtevna besedila, kar sta obe poroštveni pogodbi bili; če tega ne zmore, si mora priskrbeti pravno uko pomoč. Osnutek pogodbe mora pred sklenitvijo prebrati. To velja neodvisno od tega, ali jo je sposoben razumeti, in od tega, ali se mu mudi, ali ne. Vendar bi postalo vprašanje skrbnosti pri ravnanju pomembno šele, če bi tožena stranka izpodbijala pogodbo zaradi bistvene zmote, česar pa ni storila.
ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik ni odvetnik niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je revizija pravilno zavržena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza
Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 118. členu ZDR-1 pride na predlog ene od strank individualnega delovnega spora (v katerem se ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi), če glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, le izjemoma pa tudi okoliščine, ki izhajajo iz časa pred (nezakonitim) prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013896
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
Tožnik se je spornega dne poškodoval na svojem običajnem delovnem mestu skladiščnika. Nanj so se prevrnili kartoni, v katerih so bile pakirane omare, ki so bile zložene na palete in naslonjene na steber. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je druga tožena stranka za nastalo škodo krivdno odgovorna in da je imela v času škodnega dogodka s prvo toženo stranko sklenjeno zavarovanje za splošno in delodajalčevo odgovornost z odbitno franšizo 10 %. Druga tožena stranka mora kot delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu z veljavnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Druga tožena stranka za to ni poskrbela, saj skladiščenje prodajnih artiklov ni bilo ustrezno.
Do preplačila je prišlo v postopku prisilne izvršbe, toženka je bila v tistem trenutku upravičena do nasprotne izvršbe, tožeča stranka pa, preden je dobila ustrezno soglasje toženke, ni imela podlage za poplačilo ostalih zapadlih terjatev do toženke iz tega zneska. Zato se besedna zveza iz prvega odstavka 287. člena OZ "najkasneje ob izpolnitvi" v primeru preplačila v prisilni izvršbi lahko nanaša le na trenutek, ko dolžnik da soglasje upniku, da s preplačilom poplača druge zapadle obveznosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013492
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Glede na mnenje izvedenca, ki je izključil možnost, da bi do poškodbe, ki jo je utrpel tožnik prišlo na način kot je to opisal tožnik in izpoved priče, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delodajalec ne more odgovarjati za škodo, ki jo delavec utrpi na delu, če ni podana njegova objektivna oziroma krivdna odgovornost.
URS člen 51.. ZZVZZ člen 12, 12/1, 23, 23/1, 65, 78, 78/1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - zasebna zdravstvena dejavnost
V primeru, če se zavarovanec odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve sam plača. V tem primeru torej ne obstaja pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oz. v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe. Tudi Direktiva 2011/24/EU ne daje pravne podlage za povračilo stroškov zdravljenja v RS.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZDR člen 184.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
ZIL-1 člen 121a, 121a/2, 123, 123/2, 123/2-b, 123/2-c, 123/3.
zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved uporabe znamke - izdaja začasne odredbe brez poprejšnega obvestila nasprotni stranki - povrnitev škode - licenčnina - ireverzibilna škoda - test reverzibilnosti - postopek ex parte
Zmotno je prepričanje pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje začasno odredbo v obravnavanem primeru izdati v najkrajšem možnem času brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke. Po tretjem odstavku 123. člena ZIL-1 so za primer, ko predlagatelj zahteva izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, predpisani dodatni pogoji. Predlagatelj mora izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo imetniku nastanek težko nadomestljive škode.