paulijanska tožba - navodila za nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje - pravica do sodnega varstva
Tožbeni zahtevek po presoji pritožbenega sodišča ni nerazumljiv in je tudi ustrezno oblikovan po materialnem pravu. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. S tem, ko je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in ni upoštevalo napotil pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu in sploh ni ugotavljalo in tudi ne ugotovilo dejanskega stanja, je tožniku kršilo tudi ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen ustave Republike Slovenije), izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa je obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi neupoštevanja določbe 362. člena ZPP, česar pritožba sicer ni izrecno uveljavljala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012482
OZ člen 39, 122, 346, 837. ZPP člen 5, 7, 243, 285.
posredniška pogodba - prenos pogodbe - pogoji za prenos pogodbe - dopustna podlaga pogodbe - zastaralni rok - trditveno in dokazno breme - negativna dejstva - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje
Ker je tožnik vseskozi zmotno zatrjeval, da negativnega dokaznega bremena ne more nositi, v zvezi s tem je v posebni vlogi celo podal ugovor bistvene kršitve postopka, kjer je prosil sodišče, naj mu v okviru procesnega vodstva odgovori na njegovo vprašanje glede dokazovanja negativnih dejstev, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva s pravdnima strankama odprto razčistiti vprašanje dokaznega bremena. Najprej tako, da bi strankama pojasnilo, katera v posamezni fazi postopka nosi dokazno breme, pa tudi tako, da bi ju pozvalo, da morata za svoje nove trditve predložiti dokazila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013529
ZD člen 2, 123, 132. ZPP člen 233, 235.
predmet dedovanja - premoženjska pravica - terjatve zapustnika - terjatev zapustnika, ki jo uveljavlja dedič - obstoj terjatve do dolžnika - posojanje denarja - posojilna pogodbe - univerzalno pravno nasledstvo - dokazi in izvajanje dokazov - priče - dokazna ocena izpovedbe prič - trditveno in dokazno breme - pravna dobrota oprostitve pričanja
Ne gre prezreti, da sta priči sicer res zanikali, da bi jima bilo znano, da je pokojni posojal denar, a je sodišče utemeljeno izpostavilo, da sta navedeni v zapustnikovem pisnem koledarju ne seznamu dolžnikov in sta na sodišču izkoristili pravno dobroto in odklonili odgovor na vprašanje, ali sta prejeli poziv na vračilo dolga. Zato je na podlagi vsega navedenega njuno izpovedbo pravilno ocenilo kot manj prepričljivo.
vročanje sodnih pisanj - vročanje vabila za narok - osebna vročitev - vročitev v hišni predalčnik - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - brezplačna pravna pomoč - vročanje pisanj pooblaščencu - vabljenje pooblaščenca - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - vpogled v spis - oprava naroka v odsotnosti stranke
Vročitev oziroma njena fikcija (v primeru, ko naslovnik pisanja v petnajstdnevnem roku ne dvigne) nastopi že s samim potekom časa, medtem ko seznanjenost z vsebino pošiljke za pravilnost vročitve ni relevantna.
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način (kot v konkretnem primeru, ko je bila pooblaščenka s sodnim pisanjem seznanjena z vpogledom v spis in fotokopiranjem določenih listin), je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena.
zakupnina - cenik - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče
Sprememba cenika vodi do spremembe končne zakupnine (cena z upoštevanjem faktorjev odstopanja) pri vsaki parceli in končne zakupnine v seznamu za posamezno leto.
Formula izračuna zakupnine ne v pogodbi ne v ceniku ni jasno določena, niti niso jasno določeni parametri v seznamu parcel, kar otežuje preverljivost pravilnosti izračuna zakupnine, ni pa to nemogoče. Na podlagi vsebine pogodbe, skupaj s seznamom in ceniki, je dovolj podatkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi pravilen način izračuna zakupnine in se jo določi ter preveri tožnikovo vtoževano ceno zakupnine za posamezno leto.
Predmetna nepremičnina v denacionalizacijskem postopku ni bila vrnjena denacionalizacijskim upravičencem, temveč je bila slednjim izplačana odškodnina, lastnik nepremičnine pa je ostala tožena stranka, na katero je kot rečeno prešla tudi najemna pogodba, zato je zavezana za povračilo vlaganj.
pooblastilo za zastopanje - zastopanje države - Republika Slovenija - zastopanje državnega pravobranilstva - zakonsko pooblastilo - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega tožilstva - vložitev obtožnice - sprememba obtožbe - neobstoj protipravnega ravnanja
Državni pravobranilec je bil za zastopanje pred sodiščem pooblaščen z zakonom.
Tožnik ne zatrjuje, da bi državni tožilec prekoračil svoja pooblastila ali zlorabil svoja pooblastila. Če bi to storil, bi ravnal protipravno.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - profesionalna skrbnost gospodarske družbe - letni dopust - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe
Od gospodarske družbe se (ne glede na njeno velikost) pričakuje večja skrbnost kot od fizične osebe.
V sodni praksi je bilo v zvezi s tem že večkrat zavzeto stališče, da mora tožena stranka kot gospodarska družba svoje poslovanje organizirati tako, da to nemoteno poteka tudi ob morebitni odsotnosti njenega zakonitega zastopnika. Zato bi morala tožena stranka, če že ni dvignila sodne pošiljke na pošti, v času kolektivnih dopustov in odsotnosti zakonitega zastopnika sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi ji omogočali sprejemanje pošte.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013717
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 346, 352, 397, 397/2, 405. SPZ člen 48. ZPP člen 5, 153, 153/2, 153/3, 212, 244, 255, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 363.
najemna pogodba - vrnitev vlaganj - pogodbena obveznost - zastaralni roki - tek roka - sklep o določitvi izvedenca - pritožba - razlaga pogodbe - jasno pogodbeno določilo - sporno pogodbeno določilo - pravica do izjave - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme - pravočasno grajanje procesnih kršitev - zavrnitev izvedbe dokaza - plačilo predujma - poziv za plačilo - večosebna deljiva obveznost - brezplačna pravna pomoč
Pri obveznosti plačati predujem gre v konkretnem primeru, ko je sodišče plačilo naložilo obema tožnikoma, za večosebno deljivo obveznost. Zanjo solidarnost ni predpisana, te pa ni ob naložitvi plačila določilo niti sodišče. Ker je bil prvi tožnik z odločbo BPP plačila predujma oproščen, bo plačilo nanj odpadajočega dela obveznosti (torej nanj odpadajoče polovice) izvršeno iz sredstev proračuna. Sodišče prve stopnje bi zato predlagan dokaz (po predlogu prvega tožnika) moralo izvesti. Druga tožnica je bila svoj del predujma (torej ½) dolžna plačati, saj plačila ni bila oproščena. V kolikor tudi po pravilnem pozivu druga tožnica svojega dela predujma ne bo plačala, bo izvedbo dokaza po njenem predlogu (ne pa tudi po predlogu prvega tožnika) lahko sodišče opustilo. V tej procesni situaciji pa bo, ko bo o zahtevku tožnikov ponovno odločalo, moralo presoditi tudi to, kakšen pomen ima takšno ravnanje druge tožnice na presojo utemeljenosti zahtevka, upoštevajoč, da sta tožnika sospornika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013168
ZPP člen 3, 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 142, 142/4.
zamudna sodba - delna zamudna sodba - prava zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - kontumacijski postopek - odgovornost staršev - odgovornost staršev za otroka, starejšega od sedem let - krivdna odgovornost staršev
Odgovornost staršev za ravnanje otroka od dopolnjenega 7. leta starosti do polnoletnosti je krivdna (četrti odstavek 142. člena OZ). Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki, ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega otroka, temveč njihova odgovornost temelji na lastnih opustitvah. Ker iz v tožbi navedenih dejstev ne izhaja krivdno ravnanje tretjega toženca, predpostavke za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP ni.
odškodninska obveznost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - delo z viličarjem - pravila varnega dela - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek delavca - neskrbno ravnanje oškodovanca - navodila za varno delo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev. Izvajati mora ukrepe, potrebne za zagotovitve varnega dela in zdravja, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
Oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico do sorazmerno nižje odškodnine.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer se pri delovnih nesrečah kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca. Dolžnost delavca, da tudi sam prispeva k varnemu delu, je pravilno razlagati v okviru upoštevanja danih navodil in razpoložljivih varnostnih ukrepov.
Ob tem, ko je bilo ugotovljeno, da tožnik ni bil poučen dela z viličarjem in da ni imel delovnih izkušenj z razlaganjem cevi z viličarjem v regale in ob dejstvu, da je bilo treba delo opraviti hitro in brez zastojev, mu ni mogoče očitati, da je v konkretnih okoliščinah primera ravnal neskrbno, ko se je sam lotil ročnega razlaganje cevi tako, da se je premikal pod tovorom oziroma, da je stopil pod vilice.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - (ne)dovoljen dokaz
Dokumentacija CSD in zapisniki o zaslišanju prič ne predstavljajo nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo potrebno po določbi 83. člena ZKP iz spisa izločiti. Dokazi, ki jih sodišče na predlog strank ali po uradni dolžnosti izloči iz spisa, ker jih šteje kot nedovoljene dokaze, so tisti, ki so pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar pa dokazi, za katere obdolženi predlaga, da se izločijo, niso. Obdolženi namreč tako v predlogu, kot v pritožbi navaja kršitev ustavnih pravic v upravnem postopku in ne v predkazenskem oziroma kazenskem postopku ob pridobivanju dokazov, zato ne more biti uspešen niti, ko se sklicuje na sodno prakso. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za dokaze, ki bi bili pridobljeni s strani državnega organa, policije, sodišča itd. in za katere bi v zakonu bilo določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki bi bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013178
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. OZ člen 3, 86, 86/1, 119.
nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - zakonska pojasnilna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - izvedeni finančni instrumenti - zmotna uporaba materialnega prava - kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - valutna klavzula v CHF - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - oderuška pogodba - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kavza pogodbe - causa credendi - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage - nejasni pogodbeni pogoji
Za zaključek, da je tožena banka v postopku sklepanja pogodbe naredila vse, kar je bilo treba, ne zadostuje ugotovitev, da sta tožnika s podpisom pogodbe potrdila, da sta bila v celoti seznanjena z rizikom eventualnega zvišanja obveznosti odplačila kredita v EUR, ki bi nastal kot posledica spremembe gibanja tečaja CHF, in še manj opredelitev temeljne pogodbene obveznosti tožnikov. Iz teh določb ne izhaja, kakšna je bila dejanska vsebina seznanitve in ali sta tožnika dejansko vedela, kako negotov je obseg njune obveznosti, prevzete s pogodbo. Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti tudi ne zadostuje dejstvo, da toženka ni posebej poudarjala prednosti kredita z valutno klavzulo in da tožnikov ni zavajala z zagotovili o pričakovani stabilnosti tečaja. Toženka je bila namreč v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti. Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb z valutno klavzulo res ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. Navedeno velja toliko bolj v konkretnem primeru, saj je ob sklenitvi pogodbe primerjava obrestnih mer in anuitet vzbujala vtis, da je kredit z valutno klavzulo ugodnejši od kredita v domači valuti. Toženka kot finančni strokovnjak je ravnala vestno in pošteno, če je v pogajanjih za sklenitev pogodbe nastopala odprto in je tožnikoma kot potrošnikoma posredovala informacije, ki sta jih potrebovala, da sta lahko sprejela poučeno in preudarno odločitev, se pravi, da sta imela dejansko možnost primerjati ponujene kreditne opcije med seboj ob upoštevanju celotnega obdobja odplačevanja kredita in ne le glede na trenutno stanje.
sprememba tožbe - sprememba vrednosti spora med postopkom - sprememba pristojnosti - nepristojnost sodišča - vročanje stranki - pravica do izjave stranke
Utemeljen je očitek, da bi moralo sodišče toženi stranki dati možnost, da se o predlagani spremembi tožbe izjavi, in šele po tem ustrezno ravnati glede na 185. člen ZPP.
zavrženje tožbe - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev stroškov upniku - prijava terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve iz naslova stroškov postopka v stečajnem postopku - stroški zaradi uveljavljanja terjatve v sodnem postopku - pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - neenotna sodna praksa - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - izdaja odločbe
Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju, da terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu. Gre za terjatev v pravdi, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka, a o njej še ni bilo odločeno s sodno odločbo. To torej ni takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.
ObrZ člen 33, 34, 36, 37, 38. URS člen 2. ZDru-1 člen 14.
izključitev iz članstva - procesna jamstva - kriterij obrazloženosti - kršitev pravice do izjave - članstvo v zbornici
V postopku odločanja o izključitvi iz članstva morajo biti zagotovljena minimalna procesna jamstva, ki so sestavni del vsakega pravno urejenega postopka.
Med minimalne procesne standarde spada tudi pravica prizadete osebe (obdolženca) do izjave oziroma obrambe, ki se v konkretnem primeru povezuje s pravico do pravnega sredstva oziroma ugovora. Sestavni del te pravice je nedvomno obveznost pristojnih organov združenja, da odločitev o izključitvi iz članstva kot najtežji ukrep, ki ga je mogoče izreči le v primeru, ko član grobo krši dobre poslovne običaje ali poslovno moralo, oziroma s svojimi ravnanji škodi ugledu zbornice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti in odgovornosti, ustrezno obrazložijo oziroma natančno, konkretno opišejo kršitev, ki jo članu očitajo. Šele v tem primeru je namreč članu dejansko omogočeno, da se izjavi o očitkih oziroma se pred njimi brani.
Toženka oziroma njeni organi po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnici v postopku odločanja o njeni izključitvi iz članstva niso zagotovili minimalnih procesnih standardov.
Zatrjevanja tožeče stranke glede naknadno odpadlih odločilnih elementov, zaradi katerih je bila pogodba sklenjena, je zahtevalo presojo sodišča prve stopnje v smeri obstoja podlage (cause) pogodbe skladno z določbo četrtega odstavka 39.člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 39.člena OZ. Če pogodba nima podlage, je nična, podlaga lahko odpade tudi po sklenitvi pogodbe (tretji odstavek 39.člena OZ) in pogodbena stranka lahko uveljavlja ničnost pogodbe.
Določba 76.člena ZUreP-1 je namreč podrobnejšo vsebino Urbanistične pogodbe prepuščala pogodbenim strankam, saj je le na splošni ravni določala njeno vsebino in tako je bilo v konkretnem primeru, kot sta sedaj pravdni stranki s pogodbo tudi določili, da mora tožeča stranka kot investitor predložiti bančno garancijo in sta s tem pogodbeni stranki v okviru prostega urejanja pogodbenih razmerij5 določili obveznost tožeče stranke, ki z zakonom ni bila predpisana.
Ker tožeča stranka bančne garancije ni predložila, sta se pogodbeni stranki smeli dogovoriti, da tožeča stranka namesto zavarovanja z bančno garancijo svojo obveznost izpolni z delnim plačilom komunalnega prispevka in s tem ni odpadla kavza pogodbe, ki je v zgraditvi komunalne opreme za potrebe objektov, ki jih je tožeča stranka gradila kot investitor.
dejanska razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - izgradnja ceste - dejanski odvzem iz posesti - namembnost zemljišča - varovalni pas ceste
Z izgradnjo ceste je bila izvršena dejanska razlastitev. Obe razlastitvi - dejanska in pravno formalna - predstavljata razlastitveni postopek, ki se je začel z dejanskim odvzemom posesti in končal z izdajo razlastitvene določbe.
Tožnica je ravnala smotrno in zakonito, ko je po odstopu od pogodb in zasegu vozil nemudoma pristopila k njihovi prodaji. Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora namreč storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica pred prodajo pri strokovnjaku naročila cenitev vozil, ob njihovi prodaji pa je nato dosegla celo višjo kupnino od ocenjene vrednosti. Obenem se je s hitro prodajo izognila stroškom hrambe, ki bi nazadnje bremenili toženca. Splošno je znano, da tržna vrednost vozila pada s potekom časa. Nobenega dokaza tudi ni, da bi tožnica s poznejšo prodajo vozil ali s prodajo različnim kupcem lahko iztržila višjo ceno.