Nasprotovanje uporabi nepremičnine, da prepreči nastop nepravega priposestvovanja služnosti, mora biti jasno in nedvoumno, čeprav je lahko tudi konludentno.
ZFPPIPP člen 339, 342, 342/5, 347, 347/3, 347/3-2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe sklenjene v stečajnem postopku - prodaja poslovnega deleža - zloraba postopka - kršitev predkupne pravice - nedopustnost tožbe - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - presoja ustreznosti obrazložitve odločitve - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Vrhovno sodišče RS ni dopustilo izjeme od siceršnje zakonske prepovedi uveljavljanja izpodbojnih oz. ničnostnih zahtevkov zaradi možnosti korekcije morebitnih "navadnih" napak, storjenih v postopku prodaje premoženja stečajnega postopka, katerih obstoj je (bilo) možno uveljavljati tudi tekom samega postopka prodaje z ustreznimi pravnimi sredstvi v samem stečajnem postopku. To bi bilo tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca, da se s prepovedjo uveljavljanja zahtevkov zavaruje kupca premoženja stečajnega dolžnika. Dopustnost teh zahtevkov je potrebno obravnavati z restriktivnim pristopom in jih dopustiti (in vsebinsko obravnavati) zgolj takrat, ko so dejansko izkazane "sumljive okoliščine", ki kažejo na zlorabo postopka, in ne zgolj na morebitne nepravilnosti v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012807
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 82.
gospodarski spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - pravočasno grajanje stvarnih napak
Ugotavljanje pogodbene volje strank je dejansko vprašanje.
Za odločitev v obravnavanem primeru je nepomembno, ali je bila obveznost tožeče stranke obligacija prizadevanja ali obligacija rezultata, saj je tožeča stranka dosegla to, k čemur se je zavezala: priskrbeti finančni vir za naročnika
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 44, 44/3.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - svetovalni razgovor - opravičena odsotnost
Glede na to, da udeležba na pripravljalnem sestanku spornega dne po stališču pritožbenega sodišča v smislu 3. odstavka 44. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah predstavlja opravičljiv razlog za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora, in je tožnik ta razlog zavodu sporočil s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, je bil razlog za odsotnost izkazan pravočasno. Tožnik je bil nezakonito izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravilo, odločilo, da se tožnik še nadalje vodi v evidenci brezposelnih oseb in prvostopenjskemu organu toženca odredilo izdajo ustreznega potrdila.
ZZVZZ člen 23, 26, 44a, 44a/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 227.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Sodišče prve stopnje je med drugim kot pravno podlago upoštevalo določbo 227. člena Pravil obveznega zdravstvenega stanja in zaključilo, da ker se ta določba nanaša na kontrolni pregled po opravljenem zdravljenju v tujini in ker po tej določbi ni potrebno mnenje klinike oziroma inštituta v Republiki Sloveniji, ni potrebna predhodna odobritev kontrolnega pregleda ter se sklicevalo na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 231/2010. Že na podlagi takšnega zaključka je ob uporabi 2. točke 23. člena ZZVZZ in v zvezi z drugim odstavkom 44. a člena istega zakona tožniku priznalo stroške zdravljenja v tujini v višini 90 % dejanskih stroškov. Pri tem je spregledalo, da je tožnik po svojem zakonitem zastopniku zahtevo za priznanje pravice do prvega kontrolnega pregleda v tujini vložil pri tožencu dne 7. 6. 2016. Tedaj pa je že veljala sprememba in dopolnitev Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. V 96. členu novele je določeno, da se določbe od 224. do 228. člena spremenijo. Določba 227. člena je spremenjena in določa, da v postopku odločanja o pravici iz 135.a do 136. člena Pravil lahko uradna oseba zavoda, če nima določenega strokovnega znanja, pridobi mnenje imenovanega zdravnika, člana zdravstvene komisije ali drugega zdravnika zavoda. Določbe 227. člena novele s takšnim besedilom, pa sodišče prve stopnje ni uporabilo.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - dolžnost preživljanja - preživninsko breme - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - višina preživnine
Tako toženec kot tožničina mati pridobivata višje mesečne dohodke, kot jih prikazujeta. Oba imata namreč možnost vplivanja na prikaz svojih prihodkov, toženec kot direktor podjetja, tožničina mati pa kot samostojna podjetnica.
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo prednostni pomen stroškov za preživljanje otroka pred drugimi, npr. stroški avtomobila, za kar toženec po lastnih trditvah potroši približno toliko (141 EUR) kot znaša preživnina, ki jo je dolžan plačevati. Pravilno je presodilo tudi nujne stroške toženčevega preživljanja in ugotovilo, da mu bo ob plačilu navedenega zneska preživnine ostalo dovolj sredstev za lastno preživljanje, tudi če se upošteva (le) njegovo plačo, ki izhaja iz predloženih plačilnih list.
ZPP-UPB3 člen 157, 316. ZFPPIPP-UPB8 člen 301, 301/8.
vpliv začetka stečajnega postopka na pravdni postopek - pravni interes za pravdo - odločitev o pravdnih stroških - priznanje terjatve v stečaju
Priznanje terjatve v stečajnem postopku, ki jo je opravil stečajni upravitelj, pa je mogoče šteti tudi v pravdnem postopku kot pripoznavo terjatve v smislu 316. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Solastnina in etažna lastnina sta različna pravna pojma, zato ju ni mogoče enačiti. Solastnina je delež na nerazdeljeni nepremičnini, torej na vsakem njenem delu, etažna lastnina pa izključna lastninska pravica posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Solastnina predstavlja pravno oblast več oseb na isti, nerazdeljeni stvari, etažna lastnina pa je polnopravna oblast nad stvarjo. Predmet pogodbe je lahko eno ali drugo - idealni delež v razmerju do celote ali posamezen del stavbe.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija dokaznega predloga - plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta in kontrolna dolžnost sodišča - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi
V času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
Sodna praksa sicer omogoča, da bivši zakonec v določenih primerih z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega deleža na stvari doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, a le v primerih, če za to obstajajo posebne okoliščine. Tudi če se opravlja delitev v pravdi, pa je primerno, da se opravi delitev celotnega premoženja, ki je predmet zahtevka. Zgolj delna delitev skupnega premoženja ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00012909
ZPP člen 29. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 12.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - razmerje z mednarodnim elementom - sedež in prebivališče pravdnih strank - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - odločanje o sporu o pristojnosti - pravna podlaga - Uredba Sveta ES 2201/2003 - razlogi za bivanje v Sloveniji - začasno bivanje v tuji državi - otrokovo običajno prebivališče - navezne okoliščine - razlaga pojma - najtesnejša povezanost
Ob upoštevanju razlogov za bivanje otrok v Nemčiji in njune povezanosti z materjo, je pretehtala odločitev, da je običajno prebivališče otrok v Sloveniji.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak
Tožena stranka tožniku v času ko je bil v tujini na misiji ni zagotovila tedenskega počitka, do katerega je bil tožnik upravičen na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, s katerim je tožena stranka konkretizirala vsebinsko odprt pojem "potrebnega počitka", iz drugega odstavka 53. člena ZSSloV. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZZVZZ člen 29, 29/2, 83, 85.. ZDSS-1 člen 58, 72.. OZ člen 190, 190/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - neupravičena obogatitev
Tožnica je v predmetni zadevi vložila direktno tožbo, s katero od toženega zavoda zahteva plačilo razlike nadomestila za sporno obdobje. Glede na 58. člen ZDSS-1 gre v sodno socialnih sporih za spore o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih oseb iz sistema socialne varnosti. Sodno varstvo je zagotovljeno proti upravnim odločbam na način in po postopku, določenim z ZDSS-1. Socialni spori se praviloma začnejo z izpodbojno tožbo zoper posamične upravne akte državnih organov ali zavodov. Po 72. členu ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe. Če stranka pravice predhodno ne uveljavlja pri nosilcu obveznega socialnega zavarovanja, ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje. V kolikor bi se predmetna zadeva obravnavala izključno kot spor o plačilu razlike denarnega nadomestila zaradi začasne nezmožnosti zaradi bolezni, bi sodišče moralo tožbo zavreči.
Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka. Gre za odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, pri čemer tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od vrnitve v Slovenijo in ne od pravnomočnosti odločitve oziroma od vložitve tožbe, kot to zmotno meni tožena stranka.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - pogodba o poslovnem sodelovanju - elementi delovnega razmerja - pogodbena volja strank
Tudi v primeru, če bi tožena stranka tožniku ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa te ponudbe tožnik ne bi sprejel, to ne bi vplivalo na pravilnost ugotovitve o obstoju dejanskega delovnega razmerja med strankama zaradi obstoja elementov delovnega razmerja. Volja strank pri ugotovitvi dejanskega (faktičnega) delovnega razmerja ni odločilna.
Delo tožnika pri toženi stranki je imelo vse elemente delovnega razmerja, dejstvo, da ni imel enakih pravic in obveznosti kot zaposleni v delovnem razmerju pri toženi stranki, pa na pravilnost te ugotovitve ne vpliva.
ZPIZ-2 člen 11, 7, 40, 40/2, 391, 391/1, 391/4.. ZUP člen 6, 7, 9.
starostna pokojnina - delna pokojnina
Četudi so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino po ZPIZ-1, veljavnem do 31. 12. 2012, je mogoče delno pokojnino po 1. 1. 2013 odmeriti izključno po določbah ZPIZ-2.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61. ZNP člen 37.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - bipolarna afektivna motnja - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika - prisilen ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženkino ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženkine nevarnosti – sami sebi in drugim – ni mogoče odvrniti. Zaradi odsotnosti njenega uvida v naravo bolezni bi bilo njeno zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imela, hudo ogroženo. Šele v primeru ureditve terapije in s potekom časa udeleženka lahko doseže izboljšanje bolezenskega stanja, lahko celo stanje brez bolezenskih znakov. Da bo do tega prišlo, je treba opraviti diagnostiko in ponovno urediti terapijo, kar je zaradi udeleženkinega zdravstvenega stanja mogoče samo na oddelku pod posebnim nadzorom.
zakonske zamudne obresti - pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Glede na terminski plan izplačil za leto 2016 ter ob upoštevanju, da je toženec nezakonito prvostopno odločbo izdal dne 4. 4. 2016, ki je postala skladno s četrtim odstavkom 57. člena ZSDP-1 izvršljiva z dnem odpreme odločbe tožnici, to je z dnem 5. 4. 2016, bi toženec moral tožnici pomoč ob rojstvu otroka izplačati 11. 5. 2016 tako, da je prišel v zamudo 12. 5. 2016.
direktna tožba podizvajalca zoper naročnika - javno naročilo gradenj - gradbeni podizvajalec - stečaj glavnega izvajalca - neposredno plačilo podizvajalcem - zakonska cesija
V sodni praksi je enotno sprejeto stališče, da pooblastila glavnega izvajalca naročniku za izvajanje neposrednih plačil ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega, kar bi mimo 631. člena OZ utemeljevalo neposredni zahtevek tožeče stranke. Pogoji za utemeljenost neposrednega zahtevka po 631. členu OZ pa so naslednji: 1) obstoj pripoznane dospele terjatve podizvajalca do izvajalca; 2) obstoj dospele terjatve (glavnega) izvajalca do naročnika; 3) koneksnost (povezanost) obeh terjatev in 4) zahteva podizvajalca do naročnika za plačilo njegove terjatve.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vštevanje darila - posredni dokaz
V primeru, ko dediči tako prejem daril, kot na drugi strani trditve, da darila niso bila dana, dokazujejo s posrednimi dokazi, je breme dokazovanja na dedičih, ki zatrjujejo, da so bila darila dana.