pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj. Dokazno breme glede izpolnitve te obveznosti je na toženki. Če bo ugotovilo, da tožnica na podlagi informacij, ki ji jih je dala toženka, ni mogla oceniti posledic sprememb tečaja CHF/SIT za obseg njenih pogodbenih obveznosti, bo moralo oceniti, ali je toženka ob sklepanju pogodbe ravnala v dobri veri in ali je podano znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Morebitna ugotovitev, da se toženka ni pogajala odprto, tako da bi tožnica vedela, da vezanost anuitete na vrednost CHF v primerjavi z domačo valuto ne služi ohranjanju vrednosti denarja, ampak vnaša v pogodbo element tveganja, in da bi vedela, kakšne so posledice tega tveganja za obseg njenih pogodbenih obveznosti, bo predstavljala močan indic, da njeno ravnanje ni bilo skladno z načelom vestnosti in poštenja. V prid zaključku o nepoštenem toženkinem ravnanju bi bila tudi ugotovitev, da je toženka vedela oziroma bi kot strokovnjak lahko vedela, da se tečaj lahko okrepi v taki meri, da kredit ne bo več ugoden v primerjavi s kreditom v EUR. To presojo bo moralo sodišče opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer bo moralo upoštevati vse okoliščine, ki bi jih toženka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje. Pri presoji, ali je ob sklenitvi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank, bo sodišče prve stopnje moralo oceniti, ali bi se (ob sklenitvi pogodbe predvidljive) posledice spremembe menjalnega tečaja v izrazito večji meri odrazile v tožničini sferi. Nazadnje bo treba ob upoštevanju vseh okoliščin primera presoditi, ali (morebitne) ugotovitve o nepoštenem ravnanju toženke in znatno neravnotežje med pogodbenima položajema tožnikov in toženke narekujejo sklep, da je pogodba nična, in kakšne so pravne posledice take ugotovitve.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožnik je spornega dne v hladilnici, iz originalne embalaže vzel nekaj kosov zapakirane narezane salame in si jo protipravno prilastil. Pri tem ravnanju ga je zalotila sodelavka, tožnik pa je salamo pospravil v škatlo od čevljev ter se s komisionarskim vozičkom, kamor je dal tudi škatlo od čevljev (v kateri so bili kosi narezane salame) odpeljal stran. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja 1. odstavka 110. člena ZDR-1). Njegovo ravnanje izpolnjuje tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 1. odstavku 209. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi.
lastninjenje - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine
V primeru lastninjenja na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZSKZ izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani - toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodil o tem, kaj se šteje za dokumentacijo - za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. l. RS, št. 32/92).
stroški odvetniških storitev - odmera pravdnih stroškov - poravnalni narok - narok za glavno obravnavo
Ker prvostopenjsko sodišče poravnalnega naroka ni opravilo, tožena stranka ni upravičenega do stroškov zanj, pač pa le do stroškov za narok za glavno obravnavo, kar ji je prvostopenjsko sodišče tudi priznalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013141
SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 3. ZPSPP člen 15. ZPP člen 251, 251/1.
pogodba o najemu poslovnega prostora - preureditev prostorov - pogodbena volja strank - soglasje lastnika za poseg - vrednost vlaganj v nepremičnino - obogatitev
Razlogi sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka dala tožeči stranki svoje pisno soglasje za preureditev enega prostora v več prostorov s sanitarijami že s samo sklenitvijo pisne Pogodbe, so logični in prepričljivi. Če ji predelave enega v več prostorov s sanitarijami v pisni Pogodbi ne bi dovolila, si v isti Pogodbi ne bi mogla izgovoriti pravice, da ostane izključna lastnica predelanih prostorov.
Iz razlogov izpodbijanega dela sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo uporabo materialno pravne podlage za vrnitev vlaganj na podlagi določb ZPSPP, ker je ugotovilo, da sta se glede vlaganj pravdni stranki dogovorili drugače kot izhaja iz 15. člena tega zakona. Ugotovilo je, da se je tožeča stranka s Pogodbo zavezala opraviti vlaganja v preureditev poslovnega prostora tožene stranke v gostinski lokal in da se pogodbeni stranki s Pogodbo nista dogovorili, da bo vse stroške na koncu krila tožena stranka. Ugotovitve navedenih dejstev tožeča stranka s pritožbo ni uspela izpodbiti, zato po materialnem pravu na podlagi Pogodbe nima pravice zahtevati plačila tržne vrednosti vlaganj v nepremičnino in opremo lokala.
Če določene opreme in inštalacij ni mogoče odstraniti brez poškodovanja prostora, to še ne pomeni, da jih je tožena stranka dolžna sprejeti in za njih plačati. Ker je tožeča stranka pristala na dogovor, da bo po zaključenem najemu vrnila prostore v takem stanju kot jih je prejela, pomeni, da navedene stvari iz prostora lahko odmontira, z demontažo poškodovane prostore pa mora na svoje stroške popraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00013515
ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 20/1.. ZPP člen 41.
vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - sodna taksa
V konkretnem primeru gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, ki temeljijo na različnih pravnih podlagah. Določitev vrednosti zahtevka oz. predmeta v takšnem primeru določa drugi odstavek 41. člena ZPP. Ker ZPP vsebuje določbe o določitvi vrednosti spora pri objektivni kumulaciji zahtevkov, se posamezni zahtevki skladno z določbo 41. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1 ne seštevajo, ampak pri taksni odmeri ohranjajo samostojnost.
malomarno zdravljenje - nestrokovno zdravljenje - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Na vprašanje ali bi urolog v bolnišnici X, če bi ob prvem pregledu opravil tudi cistoskopijo, lahko preprečil, da bi rak iz stadija 1 napredoval v stadij 2, izvedenci niso mogli odgovoriti. Sodna praksa je za takšne primere izoblikovala stališče, da je tožnikovemu dokaznemu bremenu zadoščeno, če trdi (in dokaže), da je zdravnikovo opuščeno dolžno ravnanje po svoji naravi takšno, da lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu prepreči nastanek škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00013211
ZUPJS člen 1, 6, 34, 37, 37/6, 37/7, 41. OZ člen 186, 186/1, 190. ZPP člen 13, 458, 458/1. ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 281, 281/1.
spor majhne vrednosti - subvencija tržne najemnine - upravičenec za prejem izpolnitve - najemnik - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - odprava upravne odločbe - učinek odločbe - solidarna odgovornost - protipravnost - nastanek škode - stranski udeleženec v upravnem postopku
Na podlagi določila 13. člena ZPP je civilno sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena. Ker je bila odločba drugega toženca (CSD) z dne 6. 3. 2013 odpravljena, se tretji toženec (stanovanjski sklad) neutemeljeno sklicuje, da je svojo obveznost s plačilom subvencije tržne najemnine najemniku veljavno izpolnil na podlagi te odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012887
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1. SPZ člen 88. OZ člen 197.
prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - zahtevek za plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - odmera za nazaj - postopek za določitev nujne poti - učinek za naprej - predhodna rešitev vprašanja
Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Prekinitev postopka ni v dispoziciji strank, temveč sodišča. To se za prekinitev odloči, če oceni, da je smotrna, ker je mogoče na matičnem področju pričakovati, da bo postopek hitro zaključen z učinkom pravnomočnosti.
Postopek za določitev nujne poti ne predstavlja predhodnega vprašanja v zadevi plačila uporabnine kot odmene za preteklo uporabo te nepremičnine. Odločitev, s katero sodišče ustanovi nujno pot, je konstitutivne narave in velja za naprej. Če bo sodišče nujno pot dopustilo, tožnica do nadaljnje odmene, z izjemo tiste, ki jo bo določilo sodišče v sklopu odločitve o nujni poti, ne bo upravičena, ne bo pa s tem izgubila pravice, da terja plačilo uporabnine za nazaj, v primeru, da bi sodišče ugotovilo obstoj tovrstne pravne podlage (neupravičene obogatitve).
ZD člen 212, 213, 213/5, 221. OZ člen 546, 547, 550.
zapuščinski postopek - obseg zapustnikovega premoženja - uradne poizvedbe - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - nestrinjanje dedičev z izročitvijo premoženja - prekinitev zapuščinskega postopka
Po 212. členu ZD zapuščinsko sodišče prekine obravnavo in glede obsega zapuščine napoti na pravdo le, če gre za spor med dediči, če pa je spor med dediči in tretjimi, napotitev ni obligatorna, zapuščinsko sodišče odloči, kot da spora ne bi bilo, stranke pa lahko urejajo razmerja v civilnem pravdnem postopku z vložitvijo ustrezne tožbe.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/1, 18/4, 43, 43/1.
pritožba - nov postopek - sodna taksa - vštevanje sodne takse
ZST-1 v 4. odstavku 18. člena sicer določa pravilo o vštevanju takse, ki je bila plačana za prejšnji postopek na nižji stopnji. Vendar pa to pravilo velja le za nov postopek pred sodiščem prve stopnje, ne pa za nov pritožbeni postopek pred sodiščem druge stopnje.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00017756
ZVEtL člen 3, 4, 23, 23a.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb
Predlagatelj trdi, da soba v izmeri 23 m2, ki je v elaboratu označena kot del stavbe z ID-8, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa in ne predmet lastninske pravice. S takšnimi pritožbenimi navedbami predlagatelj ne more uspeti. Z izpodbijanim sklepom se ne odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu pripadajočega zemljišča. Opravljena je le presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, ter ne predstavlja evidence lastništva
ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - plačilo nagrade za opravljeno delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - pravilna uporaba materialnega prava - pravilna uporaba odvetniške tarife - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - stroški zastopanja in DDV - exceptio illegalis
ZOdv v prvem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z delom po odvetniški tarifi. Omejitev v petem odstavku 17. člena ZOdv, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, in ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, se nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za delo, ne pa tudi do povračila stroškov z zvezi z delom.
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT.
določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - tehtanje ustavnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - močnejša pravica - predlagatelj postopka - država - ekonomska korist - etažno stanovanje - bivanje v stanovanju - lastnik stanovanja
Ob tehtanju ustavnih pravic je sodišče prve stopnje z določitvijo nujne poti s prehodom čez stanovanje nasprotnega udeleženca nesorazmerno poseglo v njegovo pravico do zasebnosti, zato je odločitev sodišča prve stopnje neutemeljena. Določbe 88. člena SPZ v konkretnem primeru ni mohoče uporabiti.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - nedovoljene pritožbene novote - predložitev listin v pritožbi
Nasprotna udeleženka se kljub jasnim ugovornim navedbam drugega udeleženca v odgovoru na ugovor ni sklicevala na notarski zapis o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 38. člena ZKK-1, ki ga omenja v pritožbi. Ob povedanem je sklicevanje nanj (pa tudi njegova predložitev) šele v pritožbenem postopku prepozno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012753
OZ člen 103, 107, 131, 13/1, 132, 1012. ZPP člen 5, 339, 339/2, 3392-8.
odškodninska odgovornost bank - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - odpoved kreditne pogodbe - razlogi za odpoved pogodbe - pogodba kot materialno pravo - naknadna sprememba projekta - kršitev pogodbe - nezmožnost izpolnitve - zamuda s plačilom - poroštvena pogodba - poroštvo - porok - ugovor neveljavnosti pogodbe - pomanjkanje elementa protipravnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja - pravica do izjave - trditvena podlaga nasprotne stranke - nevezanost sodišča na dokazni sklep - pomanjkanje vzročne zveze
Ker je tožena banka dokazala, da je utemeljeno odstopila od kreditne pogodbe pred iztekom pogodbenega roka zaradi krištve pogodbe na strani kreditojemalca, tožnica ne more uspeti z odškodninskim zahtevkom za plačilo škode, ki naj bi ji kot družbenici kreditojemalca nastala zaradi nerealizacije izgradnje objekta. Tožnica je bila porok pri kreditni pogodbi in družbenica družbe, ki je bila lastnica investitorja pri gradnji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018588
ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14, 15, 16, 17. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9, 10, 10/2, 10/3, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - nagrada in stroški odvetnika - stroški zastopanja po odvetniku - odvetniški stroški - potni stroški - kilometrina - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - stroški v zvezi z delom - odvetniška storitev - nagrada odvetniku za zastopanje v postopku - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - exceptio illegalis
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT. Do povračila stroškov v celoti je odvetnik upravičen tako po prvem odstavku 17. člena ZOdv kot po drugem odstavku 2. člena OT v povezavi z 9. členom OT, saj peti odstavek 17. člena ZOdv do polovice omejuje le nagrado za delo oziroma odvetniško storitev po prvem odstavku 2. člena OT.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014079
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. OZ člen 243, 299, 352, 352/3.. ZDR člen 156, 184, 206.. ZDR-1 člen 179, 202.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po zaključku misije, saj mu je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo.
Vrhovno sodišče RS je v omenjeni zadevi v zvezi s tem vprašanjem zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je tak zahtevek potrebno zavrniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014204
KZ-1 člen 59, 59/4, 61, 62, 62/2. ZKP člen 506.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - rok za preklic pogojne obsodbe - tek preizkusne dobe - neizpolnitev posebnega pogoja - razlogi za neizpolnitev obveznosti
Iz podatkov izpiska iz kazenske evidence za obsojenca je razvidno, da je, upoštevaje določbo četrtega odstavka 59. člena KZ-1, preizkusna doba, določena v pogojni obsodbi, ki je bila z izpodbijano sodbo preklicana, iztekla dne 4. 6. 2018, torej enoletni rok po poteku preizkusne dobe, v katerem je še mogoče preklicati pogojno obsodbo, izteče šele 4. 6. 2019.
Obsojenčevo ravnanje, da je oškodovani družbi dolg pričel odplačevati šele po uvedbi prvega postopka za preklic pogojne obsodbe in še to s pomočjo tašče, tudi po oceni pritožbenega sodišča potrjuje zaključke sodišča prve stopnje, da obsojenec za izpolnitev obveznosti ni izkazal nobenega truda ter se očitno ni zavedel pomena izrečene mu pogojne obsodbe in dolžnosti povrnitve škode.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014252
ZDR člen 11, 130.. ZDR-1 člen 13, 130.. OZ člen 190, 190/1, 191.. ZUJF člen 165, 165/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - neupravičena obogatitev - preplačilo
Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek predvsem ugotavljanju razdalje poti, ne pa pravilom o neupravičeni pridobitvi. Predmet spora ni npr. zahtevek delavke za priznanje prevoznih stroškov, da bi bilo bistveno le vprašanje pravilne višine prevoznih stroškov, pač pa je za odločitev v obravnavanem primeru ključno vprašanje, ali je delavka v vsakem primeru previsokega izplačila prevoznih stroškov te delodajalcu tudi dolžna povrniti.