CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00013211
ZUPJS člen 1, 6, 34, 37, 37/6, 37/7, 41. OZ člen 186, 186/1, 190. ZPP člen 13, 458, 458/1. ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 281, 281/1.
spor majhne vrednosti - subvencija tržne najemnine - upravičenec za prejem izpolnitve - najemnik - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - odprava upravne odločbe - učinek odločbe - solidarna odgovornost - protipravnost - nastanek škode - stranski udeleženec v upravnem postopku
Na podlagi določila 13. člena ZPP je civilno sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena. Ker je bila odločba drugega toženca (CSD) z dne 6. 3. 2013 odpravljena, se tretji toženec (stanovanjski sklad) neutemeljeno sklicuje, da je svojo obveznost s plačilom subvencije tržne najemnine najemniku veljavno izpolnil na podlagi te odločbe.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - nekonkretizirane trditve - nedovoljene pritožbene novote
Tožnica ni pojasnila, za kakšen obseg poslovanja v lokalu naj bi šlo, kakšne dohodke je dosegala s poslovanjem v lokalu, kakšna je višina zatrjevane težko nadomestljive škode, zato so bile njene trditve posplošene in niso dosegale zahtevanega standarda trditvenega bremena o nastanku težko nadomestljive škode. Ta pojem je treba restriktivno tolmačiti, glede na to, da gre za regulacijsko začasno odredbo, pri čemer bi morala tožnica pravni standard zatrjevane težko nadomestljive škode napolniti s konkretnimi trditvami, ki so predmet dokazne presoje.
zavrženje tožbe - pravica do vrnitve sodne takse - sodna taksa za postopek - spor majhne vrednosti
Besedilo tar. št. 1112 ZST-1 je jasno in drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča. Zakonodajalec se je torej odločil, da smo v treh naštetih primerih dopušča, da se za postopek plača sodna taksa po nižji tarifi, kot se sicer plača sodna taksa za pravdni postopek, ne pa tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - nedovoljene pritožbene novote - predložitev listin v pritožbi
Nasprotna udeleženka se kljub jasnim ugovornim navedbam drugega udeleženca v odgovoru na ugovor ni sklicevala na notarski zapis o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 38. člena ZKK-1, ki ga omenja v pritožbi. Ob povedanem je sklicevanje nanj (pa tudi njegova predložitev) šele v pritožbenem postopku prepozno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00013892
KZ-1 člen 158, 158/3, 159, 159, 159/1, 159/2, 160, 160/4. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-4, 278, 278/1, 282.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - obrekovanje - ugovor zoper zasebno tožbo - zavrženje zasebne tožbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - objektivna žaljivost - utemeljen sum - dokazna ocena - dokaz resnice - namen zaničevanja - pristojnost zunajobravnavnega senata - pristojnosti izvenobravnavnega senata v ugovornem postopku
V določbah 277., 278 in 282. člena ZKP zunajobravnavni senat, kadar odloča o ugovoru zoper zasebno tožbo, nima podlage za zavrženje zasebne tožbe po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, kolikor predhodno ni bila opravljena preiskava, prav tako pa se ne sme spuščati v obravnavo dejanskih vprašanj, ki so predmet dokazne ocene razpravljajočega senata ali sodnika na glavni obravnavi.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vštevanje darila - posredni dokaz
V primeru, ko dediči tako prejem daril, kot na drugi strani trditve, da darila niso bila dana, dokazujejo s posrednimi dokazi, je breme dokazovanja na dedičih, ki zatrjujejo, da so bila darila dana.
ZDR-1 člen 33, 34, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 259, 259/3.. ZVDAGA člen 1.. ZVKD-1 člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko že zgolj to, da je tožnik sporno arhivsko gradivo odnesel iz službenih prostorov brez odobritve oziroma dovoljenja tožene stranke, torej v nasprotju z določili hišnega in skladiščnega reda, kaže na namen oziroma naklep odtujitve v smislu znaka kaznivega dejanja. Tudi to, da tožnik gradiva ni vrnil v protore tožene stranke, še ne dokazuje naklepne odtujitve. V dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni zadostne podlage za sklepanje na tožnikov odtujitveni namen, posledično je sodišče zmotno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Vseeno pa nedovoljeni iznos gradiva ter predvsem nevrnitev gradiva v arhiv nista nerelevantna za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Četudi tožnik ni imel namena odtujitve spornega gradiva, to še ne pomeni, da s svojim ravnanjem ni kršil delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje sicer izpostavlja le tožnikove pogodbene obveznosti, relevantne pa so tudi temeljne zakonske obveznosti delavca iz 33. člena (opravljanje dela) in 34. člena (upoštevanje delodajalčevih navodil) ZDR-1.
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo presojati in ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljeno poudarja, da se odpoved na navedeno določilo sklicuje le v uvodu ter da ga ni razbrati iz obrazložitve odpovedi. Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Celo če se tožena stranka niti v uvodu odpovedi ne bi sklicevala na 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, to ne bi pomenilo, da sodišče ne bi smelo ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po tem določilu.
Pritožba neutemeljeno opozarja na kršeno pravico do zagovora glede odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tako kot v primeru odpovedi, je tudi v primeru pisne seznanitve ključen dejanski opis očitane kršitve, ne pa pravna kvalifikacija. Tudi v pisni seznanitvi je bil tožnik sezanjen z očitkom nedovoljenega iznosa in nahajanjem arhivskega gradiva izven prostorov tožene stranke. Zgolj zato, ker je bila pisna seznanitev širša - da je poudarjala znake kaznivega dejanja, ne pomeni, da je bila tožniku v zvezi z očitki, ki so se pokazali kot ključni za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga (iznos in založitev – tega tožnik celo v pritožbi ne zanika), kršena pravica do obrambe pred podajo odpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00013515
ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 20/1.. ZPP člen 41.
vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - sodna taksa
V konkretnem primeru gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, ki temeljijo na različnih pravnih podlagah. Določitev vrednosti zahtevka oz. predmeta v takšnem primeru določa drugi odstavek 41. člena ZPP. Ker ZPP vsebuje določbe o določitvi vrednosti spora pri objektivni kumulaciji zahtevkov, se posamezni zahtevki skladno z določbo 41. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1 ne seštevajo, ampak pri taksni odmeri ohranjajo samostojnost.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - lastniška in nelastniška posest - potek priposestvovalne dobe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pravna narava pogodbe - smrt preživljanca - prehod lastninske pravice
Tožnika s pogodbo dosmrtnem preživljanju v letu 2000, glede na njeno naravo, do trenutka, ko je A. A. umrla (24. 3. 2009), nista imela lastniške posesti, zato je povsem nepomembno, ali sta bila dotlej v dobri veri ali ne. Od tega trenutka do trenutka, ko je bil vpis njune lastninske pravice pravnomočno zavrnjen (5. 2. 2010), pa ni poteklo še niti eno leto od zahtevane desetletne priposestvovalne dobe.
Iz narave pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja, da preživljalec premoženje pridobi šele s smrtjo preživljanca. Preživljalec zato kot domnevni priposestvovalec do trenutka, ko preživljanec umre, ne more imeti lastniške posesti. V obravnavanem primeru pa tudi ob najbolj ugodni razlagi tožbenih trditev, da sta imela tožnika pričakovano lastninsko pravico na nepremičninah glede nepremičnega premoženja preživljanke, v zvezi s spornima parcelama ta rok ni mogel pričeti teči prej, preden je ona postala lastnica. To pa se je zgodilo s sklenitvijo menjalne pogodbe 8. 4. 2004. Tudi v tem primeru do trenutka, ko se je pričakovanje tožnikov izjalovilo (5. 2. 2010, ko je bil zavrnjen njun predlog za vpis v zemljiško knjigo), desetletna priposestvovalna doba ni potekla.
S paulijansko tožbo upnik ne uveljavlja izpodbojnega zahtevka proti dolžniku, ampak proti tretjemu (tožencema), s katerim je dolžnik sklenil sporni pravni posel in ki je pridobil korist, ki je nastala z oškodovanjem upnika.
Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tvorita oblikovalni in dajatveni zahtevek. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen. Dajatveni zahtevek (na dopustitev izvršbe) nastane z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitega dejanja proti upniku za obveznost tožene stranke dopustiti poplačilo iz premoženja, ki je predmet izpodbitega pravnega dejanja.
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. Obdolženi v svoji pritožbi takšnih razlogov ni navedel, zato njegovo zavzemanje za soočenje z oškodovankami ne more biti uspešno. ZKP namreč s takšnimi dokaznimi predlogi, kot je obdolženčev, skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred prvostopenjskim sodiščem, ki je izvedlo glavno obravnavo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga
Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na neustrezno ravnanje svojega zaposlenega, ki je sicer bil upravičen za prevzem pisanja. Ne drži pritožbena navedba, da je že človeška napaka oziroma zmotljivost sama po sebi upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka ni uveljavljala kakšnega konkretnejšega razloga, zakaj se je delavcu sporna napaka pripetila, kar bi eventualno lahko privedlo do zaključka o upravičenem vzroku za zamudo roka (npr. vpliv tretjih oseb oziroma okoliščin, na katere zaposleni oziroma tožena stranka ne bi mogli imeti vpliva). Za odločitev o konkretnem primeru je pomembno le to, da je razlog za zamudo roka zgolj v sferi tožene stranke.
Drugi odstavek 114. člena PKP je določal izplačilo 13. plače v višini mesečne mase zadnje izplačane plače, pod predpostavko, da so bili za izplačilo 13. plače izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 114. člena PKP. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da so bili ti pogoji iz prvega odstavka 114. člena PKP izpolnjeni (saj je nasprotni udeleženec delavcem del te 13. plače za leto 2011 izplačal), je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da je nasprotni udeleženec kršil 114. člen PKP, ker 13. plače ob koncu 2011 ni izplačal v višini, kot jo je določala PKP.
Dejstvo, da je bilo usklajevanje izhodiščnih plač po panožni kolektivni pogodbi urejeno drugače, manj ugodno od usklajevanje po PKP, ne pomeni, da nasprotni udeleženec določbe 111. člena PKP ni bil dolžan spoštovati.
vrnitev zaseženega predmeta - odškodninska odgovornost države - aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo - lastnik - pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika
Čeprav organi pregona niso ravnali z zaseženim valjarjem povsem pravilno, pritožnik ni upravičen zahtevati odškodnine zanj, ker niti v smislu določila 64. člena SPZ ni postal lastnik spornega valjarja, zato tudi aktivne legitimacije v odškodninski pravdi nima.
lastninjenje - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine
V primeru lastninjenja na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZSKZ izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani - toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodil o tem, kaj se šteje za dokumentacijo - za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. l. RS, št. 32/92).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014247
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. OZ člen 165, 243, 299, 347.. ZDR člen 156, 184.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - elementi odškodninske odgovornosti
Čeprav sodišče prve stopnje ob zavzetem stališču, da gre v obravnavnem primeru (vojak, poslan na misijo v tujino, vtožuje plačilo za tiste dni, ko bi mu morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek) za odškodnino za premoženjsko škodo, ni obrazložilo posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, je v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe vendarle najti podlago tudi za pravni zaključek, da so podane predpostavke pogodbene odškodninske obveznosti.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o obrestnem zahtevku pravilno uporabilo določbo 165. člena OZ, po kateri odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. V obravnavanem primeru torej ne pride v poštev določba drugega, ampak določba prvega odstavka 299. člena OZ, zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Prvostopenjsko sodišče je namreč pravilno presodilo, da je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po zaključku misije, 25. 3. 2011, saj mu je škoda nastala takrat.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014787
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Do nesreče pri delu ni prišlo zato, ker bi tožena stranka aktivno nepravilno ravnala oziroma zato, ker naj bi opustila svoja dolžnostna ravnanja za zagotavljanje varnosti in zdravja delavca pri delu, temveč je bil vzrok nezgode izključno nepazljivo premikanje tožnika po površini ob vozilu pred skladiščem. Površina, na kateri je padel tožnik, je bila ustrezno očiščena in posuta, tožnik je imel ustrezno obutev. Njegov padec je bil izključno posledica njegove premajhne skrbnosti in pazljivosti pri hoji na sporni površini. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012608
ZFPPIPP člen 19, 305, 305/1. ZIZ člen 49, 49/1. SPZ člen 11, 11/2, 37, 37/1. ZPP člen 224, 224/4.
ugotovitev obstoja ločitvene pravice - pridobljena zastavna pravica - neobstoj stvari v stečajni masi - ničnost pogodbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zavezovalni posel - ničnost zavezovalnega pravnega posla - razpolagalni posel - razveljavitev razpolagalnega pravnega posla - odsvojitev premičnine pred uvedbo stečaja - obseg stečajne mase - bilanca stanja
Ugotovitev ničnosti zavezovalnega posla, sklenjenega med toženo stranko in družbo K. d.o.o., zgolj kot predhodnega vprašanja, brez ustreznega tožbenega zahtevka na razveljavitev razpolagalnega posla skupaj s kondikcijskim zahtevkom, ki mora zajeti tudi drugo pogodbeno stranko, ne zagotavlja ponovnega prenosa stvarnopravnih upravičenj (lastninske pravice) na toženo stranko.
Ker predmetnih premičnin ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi tožene stranke, je kljub temu, da je na teh tožeča stranka z rubežem v izvršilnem postopku veljavno pridobila zastavno pravico, prenehala njena ločitvena pravica, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati.
Bilanca stanja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
Dolžnik v postopku izvršbe ne more uveljavljati ugovornega razloga, da predmet izvršbe ni v njegovi lasti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013205
OZ člen 105, 110. ZPP člen 8.
javni razpis - pogodba o sofinanciranju - namenska poraba sredstev - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - izpolnitev pogodbe - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe zaradi kršitve - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti - neznaten del obveznosti - neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti - dokazna ocena
Ker je tožnik toženki z opominom dal dodatni rok za izpolnitev Pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da rok ni njena bistvena sestavina. Res je bila toženka v času odstopa od Pogodbe v zamudi s predložitvijo uporabnega dovoljenja, vendar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča navedena okoliščina (zamuda s predložitvijo uporabnega dovoljenja, ki jo je toženka sanirala maja 2013) odstopa od Pogodbe ne utemeljuje. Sodišče prve stopnje je utemeljenost odstopnega razloga tožnika na tej podlagi zavrnilo iz razloga, ker je toženka navedeno pomanjkljivost v nadaljevanju odpravila, pritožbeno sodišče pa še dodaja, da je navedena dolžnost glede na količino in kvaliteto pogodbenih obvez toženke predstavljala neznaten del pogodbene obveznosti toženke. Odstop od Pogodbe zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti pa ni mogoč (110. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012887
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1. SPZ člen 88. OZ člen 197.
prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja - zahtevek za plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - odmera za nazaj - postopek za določitev nujne poti - učinek za naprej - predhodna rešitev vprašanja
Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Prekinitev postopka ni v dispoziciji strank, temveč sodišča. To se za prekinitev odloči, če oceni, da je smotrna, ker je mogoče na matičnem področju pričakovati, da bo postopek hitro zaključen z učinkom pravnomočnosti.
Postopek za določitev nujne poti ne predstavlja predhodnega vprašanja v zadevi plačila uporabnine kot odmene za preteklo uporabo te nepremičnine. Odločitev, s katero sodišče ustanovi nujno pot, je konstitutivne narave in velja za naprej. Če bo sodišče nujno pot dopustilo, tožnica do nadaljnje odmene, z izjemo tiste, ki jo bo določilo sodišče v sklopu odločitve o nujni poti, ne bo upravičena, ne bo pa s tem izgubila pravice, da terja plačilo uporabnine za nazaj, v primeru, da bi sodišče ugotovilo obstoj tovrstne pravne podlage (neupravičene obogatitve).