ZPP člen 286, 286/3. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sodba SEU - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Delovne zadolžitve tožnika so povezane tudi s prodajo pasje hrane. Toženka neutemeljeno graja pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da je tožnik dobil odpoved zaradi upada poslovanja na segmentu prehranskih izdelkov. Pravilno je namreč presodilo, da se toženka v odpovedi sklicuje zgolj na ekonomske vzroke za reorganizacijo, ki se nanašajo na njeno celotno poslovanje.
Toženka ni niti zatrjevala, da bi tožnika posebej dodatno poučila o njegovih pravicah glede izrabe dopusta, da ga je k temu vzpodbudila oziroma ga poučila o posledicah neizrabe. Toženkino sklicevanje, da je bil tožnik o pravicah, ki mu pripadajo v zvezi z delovnim razmerjem, poučen v pogodbi o zaposlitvi, ne zadošča.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 619. ZDR-1 člen 131, 131/2, 131/4, 134, 134/2, 161, 161/1.
dejanski delodajalec - zloraba - reparacija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prikrajšanje pri plači - sorazmerni del regresa za letni dopust
Tožnik je bil eden od delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri družbi IPS (družbi A., d. o. o.), delo so opravljali pri toženki. Posredovanje delavcev je bilo nezakonito. Družba IPS je poslovala izključno z njo, tožnik je bil vključen v delovni proces toženke. Že navedeno daje podlago za presojo, da je bilo delovno razmerje zlorabljeno. Zloraba pomeni, da je šteti toženko za dejanskega delodajalca, ki za prikrajšanje pri prejemkih iz delovnega razmerja odgovarja kot za reparacijo, ne subsidiarno in ne na odškodninski podlagi, in to (ne le za čas dejanskega opravljanja dela, ampak) tudi za čas po prenehanju delovnega razmerja pri družbi IPS; ob ugotovljeni zlorabi prenehanje dejanskega delovnega razmerja pri toženki na podlagi ravnanj njegovega formalnega delodajalca ni zakonito.
Ob ugotovljeni zlorabi prenehanje dejanskega delovnega razmerja pri toženki ni bilo zakonito. To je podlaga za odločanje o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi oziroma prisojo denarnega povračila na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1.
Sorazmerni del regresa za letni dopust je vezan na pravico do sorazmernega dela letnega dopusta (četrti odstavek 131. člena ZDR‑1); upoštevaje prvi odstavek 161. člena ZDR-1 je tožnik za leti 2019 in 2021 upravičen do sorazmernega dela glede na "polne" mesece zaposlitve (pravica do 1/12 letnega dopusta in posledično regresa za vsak mesec zaposlitve).
ZDR-1 člen 10, 84, 84/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90. ZPP člen 355.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - navidezni odpovedni razlog - reorganizacija podjetja - ukinitev delovnega mesta - opis delovnega mesta - sistemizacija delovnih mest - sprememba
Toženka mora v sodnem postopku dokazati, da je podan odpovedni razlog, kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je bistveno, da se presoja o obstoju poslovnega razloga nanaša na trenutek podaje odpovedi. Zato ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženka po podaji odpovedi tožniku v januarju 2024 oziroma s 1. 2. 2024 spremenila sistemizacijo delovnih mest in ukinila delovno mesto Direktor projektov, za presojo zakonitosti odpovedi ni odločilno.
Pri tožniku je predvideno celjenje rane na trtici, vendar slednje še ne pomeni, da zdravljenje v smislu 63. člena ZPIZ-2 ni zaključeno. Vprašanje konca zdravljenja je potrebno ugotoviti v vsakem primeru posebej.
68. člen ZDSS-1 določa, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj krije toženec (zavod) stroške za izvedbo dokaza z izvedencem ne glede na izid postopka. Dejstvo plačila izvedenine s strani toženca, v tem sporu ne more predstavljati razloga za izločitev. Imenovana sodna izvedenka ni zaposlena ali v delovnem razmerju pri tožencu in okoliščine, na katere se sklicuje pritožba, v ničemer ne ogrožajo ustavnega jamstva enakopravnosti strank v dokaznem postopku, niti sodišče ni tožniku odvzelo možnosti do učinkovite obrambe zoper ugotovitve sodne izvedenke.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - mala tatvina - naklep delavca
Upoštevaje vsa ugotovljena dejstva (da je tožnica že opravila nakup, da je po zaključku blagajne in POS terminala neplačane izdelke zložila v belo vrečko in nekaj v voziček, da je z belo vrečko stopila iz prostorov toženke), hkrati z reakcijo tožnice ob prihodu varnostnikov in poudarjanjem, da je šlo po večini za izdelke za odpis, je (obarvani) naklep dokazan.
Za presojo, ali gre za hujšo kršitev kot razlog za odpoved, ni bistveno, kakšne vrednosti so izdelki, saj praviloma ni ključen vrednostni kriterij; hujša kršitev je lahko podana tudi v primeru, če delodajalec s samo kršitvijo ni oškodovan oziroma če ta zanj nima posledic.
ZDR-1 člen 9, 9/1, 74, 74/1, 126, 126/2. URS člen 22, 23.
dodatek za stalnost - pogodba o zaposlitvi - podjetniška kolektivna pogodba - vodilni delavec
Bistveno v tej zadevi namreč je, da tožničina pogodba o zaposlitvi, ki je veljala v vtoževanem obdobju, napotuje (predvsem v njenem 19. členu) na uporabo določil toženkine kolektivne pogodbe. Ta pa določa, da delavcem pripada (tudi) dodatek za stalnost, ki ga tožnica vtožuje. Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da dodatek za stalnost ni zakonsko predpisan in da zato ne gre za kršitev kogentnih določb. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZDR-1 je namreč delodajalec v času trajanja delovnega razmerja dolžan upoštevati (tudi) določbe kolektivnih pogodb.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - dejansko stanje v času izdaje odločbe - sodni izvedenec
Za razsojo je ključno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca. Morebitne kasnejše odločbe, enako kot tudi predhodne odločbe, nikakor ne izkazujejo, da je stanje ves čas enako in da bi torej morala biti tožnica začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času tudi v spornem obdobju.
Tožnica uveljavlja povračilo stroškov za pet postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki jih je opravila po dopolnjenem 43 letu v samoplačniški ambulanti ter štirih zdravil (Estima, Utrogestan, Menopur in Dipherelin), ki so bili potrebni za opravo zdravstvenih storitev in jih je kupila na bel recept v lekarni. Obrazložitev, ki jo je podalo sodišče prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča ne utemeljuje zaključka, da je v pogodbeno dogovorjeno ceno vključen tudi strošek za zdravili Menopur in Dipherelin in se odločitve ne da preizkusiti.
Predlagatelj v umiku predloga in v pritožbi zatrjuje, da je bil sklenjen stavkovni sporazum, vendar to ne pomeni izpolnitve zahtevka. Predlagatelj niti ne navaja vsebine stavkovnega sporazuma, oziroma ne navaja, da bi se z nasprotno udeleženko v njem dogovoril glede izpolnitve zahtevka ali glede plačila stroškov tega sodnega postopka.
Ker sodišče prve stopnje predlagatelju ni naložilo povrnitve stroškov postopka nasprotne udeleženke upoštevaje načelo krivde (156. člen ZPP), ampak na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, so nepomembne pritožbene navedbe o tem, da stroški niso nastali po krivdi predlagatelja.
Postopek v kolektivnem delovnem sporu ni nepravdni postopek, zato se določbe ZNP-1 v tem sporu ne uporabljajo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - medicinska sestra - izguba zaupanja
Tožnica je bila zaposlena pri toženki na delovnem mestu diplomirana medicinska sestra. Ko je merila krvni tlak pacientki, je najprej s povzdignjenim glasom poskušala umiriti nemirno pacientko, ker se ta ni umirila, pa je nato z roko zamahnila proti njenemu obrazu. S tem je naklepno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, s čimer se je zaupanje toženke do tožnice porušilo do te mere, da z njo ni bilo več mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Toženka je uspela dokazati negativni trend poslovanja v času podaje odpovedi, ki je utemeljeval prenehanje potrebe po delu tožnice. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila zakonita že, če bi toženka dokazala le obstoj enega izmed poslovnih razlogov po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 49, 75, 75/1, 75/3. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 2.
izredna odpoved delavca pri delodajalcu prevzemniku - bistveno spremenjeni pogoji - plačilo odpravnine - nadurno delo - nadomestilo - odpovedni rok - pripravljenost za delo - poslabšanje pravic
Namen pravnega varstva prenesenih delavcev po 75. členu ZDR-1 in Direktivi Sveta 2021/23/ES je, da se jim s prenosom ne poslabšajo pravice. Prevzemnik ne more izbirati, koga od delavcev bo prevzel, zato prenos ni odvisen od sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prevzemnikom. Tožnik je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi tretjega odstavka 75. člena ZDR-1 zaradi zatrjevanega bistvenega poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi oziroma pogojev dela. Ker slednjega ni dokazal, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njegov zahtevek za plačilo odpravnine in nadomestila namesto odpovednega roka.
ZIZ člen 43. ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 200, 200/3. OZ člen 93.
zavrženje tožbe - predlog za zavarovanje - umik predloga - sklep o ustavitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - pravnomočno končana zadeva
Zmotno je stališče tožnika, da je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nična, zaradi česar v skladu s 93. členom OZ pravica do njenega uveljavljanja ni ugasnila, kljub poteku roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 in kljub izčrpanju pravnega varstva zoper to isto odpoved. Določbe OZ, na katere meri pritožba, urejajo le vprašanje ničnosti pogodb in ne enostranskih aktov, kakršen je odpoved pogodbe o zaposlitvi. Enako velja tudi glede določbe tretjega odstavka 15. člena ZDR-1 o tem, da pravica do uveljavljanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi ne preneha. Sicer pa je, v kolikor delodajalec nezakonito odpove pogodbo o zaposlitvi, taka odpoved praviloma izpodbojna in ne nična.
Pravilna je tudi odločitev o zavrženju tožbe glede zahtevka, da mora toženka umakniti ali preklicati izvršbo in tožniku vrniti zarubljena denarna sredstva. Zahtevek, ki ga tožnik postavlja v zvezi z izvršbo, ne more biti predmet individualnega delovnega spora (5. člen ZDSS-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da v zvezi z izvršbo tožnik nima pravovarstvenega interesa v individualnem delovnem sporu.
plačilo regresa za letni dopust - pričetek dela - opravljanje dela po pogodbi - pravice iz delovnega razmerja - sorazmerni del regresa za letni dopust
Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZDR-1 se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, če delavec ne začne delati, pa za to ne obstajajo opravičeni razlogi, navedene pravice in obveznosti ne začnejo uresničevati. Med pravice iz delovnega razmerja spada tudi regres za letni dopust.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 11, 11/1, 18, 65, 200, 200/1, 200/2. ZZZPB člen 6b. ZPP člen 214.
delo z elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba - pravočasno uveljavljanje kršitve - krajši delovni čas
Dejstvo, da je tožnik delal s svojo opremo (svojim računalnikom) in od leta 2017 dalje na domu, samo po sebi ne pomeni, da ob upoštevanju vseh ostalih kazalnikov, ne bi bilo mogoče zaključiti, da so med strankama obstajali elementi delovnega razmerja. Obstoj delovnega razmerja je mogoče ugotoviti tudi za krajši delovni čas.
ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. URS člen 14. ZDSS-1 člen 74. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1b, 16-1c.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravilna uporaba odvetniške tarife
OT v 1. c točki tar. št. 16 OT sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1. b točko te tar. št. (to je tudi v sporih s področja socialne varnosti), tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Uporaba te določbe bi omenila, da bi morala tožena stranka zaradi neuspeha v socialnem sporu samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec, povrniti višje stroške postopka. Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem tudi za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga, šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).