ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravnomočno razsojena stvar - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - zahteva za izdajo začasne odredbe pod spremenjenimi okoliščinami - verjetno izkazana terjatev - dokazno breme
Odločanje o drugem predlogu za izdajo začasne odredbe, ki temelji na drugi pravni in trditveni podlagi tako ne predstavlja odločanja o že pravnomočno razsojeni stvari.
Ko je tožnica za verjetno izkazala obstoj terjatve do toženke in ko je zatrjevala, da toženki z njeno izdajo ne bo nastala znatna škoda, saj bo še vedno ostala lastnica nepremičnin, za preživljanje pa ji zadošča pokojnina, je verjetno izkazala tudi, da toženki ne bo nastala znatna škoda (da ji ne bo nastala znatna škoda ni dolžna dokazati, temveč izkazati za verjetno), če bo izdana začasna odredba, saj tudi toženka v ugovoru zoper začasno odredbo ni navedla prav nobene okoliščine, ki bi kazala na to, da je z izdajo začasne odredbe utrpela oziroma, da bo utrpela znatno škodo.
ZKZ člen 22, 22/5, 22, 22/5. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 13, 13. OZ člen 512, 512.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice
Položaj kršitve predkupne pravice se še ne ustvari samo s sklenitvijo pogodbe, pač pa šele s prenosom lastninske pravice.
To pomeni, da tožnikova terjatev še ne obstaja, niti ni mogoče reči, da mu bo verjetno nastala, saj ni mogoče prejudicirati vprašanja, ki se obravnava v upravnem sporu, na katerega se pritožnik sklicuje. Glede na določbo 5. odst. 22. čl. ZKZ je namreč možnost prenosa lastninske pravice odvisna od odobritve upravne enote.
Pogodbena prepoved odsvojitve velja le za določen krog ljudi, navedenih v 38. členu SPZ. Podpis osebe, za katere velja ta omejitev, mora biti overjen, sicer je vknjižba materialnopravno napačna.
URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 16, 25. ZMEPIZ člen 46, 47, 48, 49. ZPIZ člen 13.
lastnost zavarovanca – sprememba podlage zavarovanja – pravnomočno pravno razmerje
Med tožnikom in tožencem je s tem, ko je bil tožnik od 1. 4. 1992 dalje vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, obstajalo pravnomočno pravno razmerje, zato je, kljub temu da je tožnik že dne 1. 3. 1995 priglasil opravljanje obrtne dejavnosti, temelj zavarovanja mogoče spremeniti le v naprej, od dneva izdaje prvostopenjske odločbe toženca dalje.
zastaranje terjatve - pogodba - promet blaga in storitev - leasing pogodba
Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnik odstopil od leasing pogodbe dne 25.11.1999, da je predmetna pogodba sklenjena kot pogodba v prometu blaga in storitev, da je zastaralni rok pričel teči po odstopu od pogodbe, da je zastaralni rok 3 letni, je pravilen zaključek, da je tožba vložena po preteku zastaralnega roka, zaradi česar tožnik nima več pravice terjati svoje terjatve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – pridobitno delo
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, čeprav je bil tožnik v času bolniške odsotnosti navzoč ob stojnici, kjer sta za promocijo izdelkov skrbela tožnikov brat in njegovo dekle, saj to ne pomeni, da je opravljal pridobitno delo.
Glede na višino mesečne pokojnine in dejstvo, da tožeča stranka živi sama, kar po splošno znanih podatkih podraži stroške življenja, ko mora sama v celoti plačevati stroške v zvezi z bivanjem, bi tudi obročno plačilo sodne takse v mesečnem znesku 70,05 EUR občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se mora preživljati.
Tožnica je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve, tako da je treba njeno stanje invalidnosti presojati v okviru poklica šivilje kot njenega osnovnega poklica in ne le v okviru dela odlagalca končnih garnitur (ki ga je opravljala pred prenehanjem delovnega razmerja).
denarni zahtevek – odpravnina – pobotanje v pravdi
Ker je pri pobotanju v pravdi potrebno upoštevati splošna pravila obligacijskega prava, se pobotanje ugotovljene terjatve s terjatvijo, uveljavljano v pobot, opravi na dan, ko sta si terjatvi stali nasproti.
ZPP člen 116, 116/2, 116, 116/2. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
vrnitev v prejšnje stanje - materialni prekluzivni rok
Vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče dovoliti v zvezi z materialnimi prekluzivnimi roki. Ker je tožnica rok za uveljavljanje sodnega varstva v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zamudila, je njena pravica prenehala po samem zakonu in ne more uspeti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
ZOR člen 173, 192, 192/1, 195, 195/1, 200, 200/2, 173, 192, 192/1, 195, 195/1, 200, 200/2.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - povečana nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženje - smučarska vlečnica - smučarska žičnica - deljena odgovornost - sokrivda oškodovanca - skrbnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi strahu - ne ultra alterum tantum
Tipične nevarne stvari so prav stroji in naprave, ki jih poganja električna (ali kemična) energija. Smučarska žičnica „na sidra“, katere način delovanja temelji strojnem pogonu, vlečna sila pa je po splošnih življenjskih izkušnjah znatna, je tipična nevarna stvar.
Tožnica je stala v območju opletanja sidra, in sicer največ 3,5 m od vertikalne osi vlečne žične vrvi. To ni bilo skrbno ravnanje. Ni namreč dovolj, da se je tožnica umaknila do te mere, da ni ovirala sestopa z vlečnice drugim smučarjem. Kot uporabnica smučišča bi se z običajno skrbnostjo, ki se lahko pričakuje, morala čim preje umakniti z območja delovanja nevarne naprave, in to več kot le 3,5 m od vertikalne osi vlečne vrvi. Da se je pri sestopu umaknila na prekratko razdaljo, govori prav nastanek obravnavane nesreče, ko se je morala z roko zaščititi pred udarcem sidra, ki je zanihalo, ker ga je (v tožbi navaja, da celo dve sidri za njo) izpustil smučar. Ni namreč neobičajno (čeprav gre za neobičajno nesrečo v smislu celotnega mehanizma njenega nastanka), da na vlečnici kakšen smučar pade, zlasti če gre za smučišče, izrazito namenjeno začetnikom, kar v tem primeru ni sporno. V takem primeru je treba računati z možnostjo, da sidro vlečnice zaniha. Okoliščina, da se tožnica ni pravočasno umaknila na varno razdaljo, pomeni po presoji pritožbenega sodišča 20 % njene sokrivde.
pravno sredstvo zoper popravni sklep - nalog za izpraznitev poslovnih prostorov - ugovor zoper nalog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba zoper izpodbijani popravni sklep ni dovoljena. 3. odstavek 328. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 332. člena ZPP smiselno uporablja tudi za sklepe, namreč določa, da se v primeru, ko se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne okoliščine, ki je vsebovana v izreku sodbe, strankam vročijo popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom popravilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ta nalog pa se sme izpodbijati samo z ugovorom. Ker je torej pravno sredstvo zoper popravni sklep v konkretnem primeru ugovor, tega istega sklepa ni mogoče izpodbijati s pritožbo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020699
KZ člen 180, 180/1, 180, 180/1.
posilstvo - obstoj dvoma - oprostilna sodba
Dokazno oceno za svoje zaključke prvostopno sodišče gradi na izpovedbi oškodovanke, ki ji prvostopno sodišče verjame in ne vidi razloga, da bi obdolženca po krivem obremenjevala. Pritožba takšno dokazno oceno prvostopnega sodišča utemeljeno graja. Pri tem upravičeno izpostavlja, da je izpovedba oškodovanke, že glede okoliščine, da je kritične noči v svoje stanovanje spustila praktično neznanega moškega, mu zagotovila prenočišče, naslednje jutro pa ga za čas, ko je odpeljala otroka v vrtec celo pustila samega v stanovanju, življenjsko povsem nelogična v primerjavi z zagovorom obdolženca, ki je med drugim povedal, da je šlo za sporazumni spolni odnos, za katerega je oškodovanki plačal 50,00 EUR. Pa tudi oškodovankino nadaljnje ravnanje, ko se je, kljub neznancu v stanovanju, odšla stuširat, ne da bi pri tem zaklenila vrata kopalnice, nato pa je obdolženca tudi zmasirala, predstavlja izkustveno povsem nelogično situacijo, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča vzbuja dvom tudi v nadaljnje oškodovankine trditve, da je do spolnega odnosa z obdolžencem prišlo na v izreku opisan način.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZPDJVZ člen 5.a, 14, 14/2. ZTPDR člen 80.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončen in pravnomočen sklep
Ker je tožnica ves čas spornega obdobja prejemala plačo, izračunano na podlagi koeficientov, določenih z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o določitvi osnovne plače, upoštevaje osnovni koeficient in vse dodatke, ne more biti upravičena do vtoževane razlike do višje plače na drugi pravni podlagi.
odpoved pooblastila pooblaščencu - neudeležba na obravnavi - preložitev naroka - upravičen razlog - zdravstvene težave
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da iz dokumentacije, ki jo je do tedaj toženec priložil, ne izhaja, da bi toženec imel na dan naroka take zdravstvene težave, zaradi katerih na narok ne bi mogel pristopiti.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - nelegalno zgrajen objekt
Dejstvo, da gre za nelegalno zgrajen objekt, ima za posledico, da je potrebno pri izračunu njegove vrednosti upoštevati tudi strošek morebitne rušitve s katero bo moral kupec nepremičnine računati (kot bi moralo sodišče v primeru, če bi bila legalizacija možna, upoštevati strošek takšnega postopka).
zamudna sodba - fikcija vročitve - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev - prijava spremembe naslova prebivališča
Sodišče prve stopnje sicer pravilno poudarja, da po določbah člena 142 v zvezi s 141. členom ZPP (fikcija vročitve) vročitev velja za opravljeno, ob upoštevanju zakonske domneve, da je bila tožena stranka v roku določenem v členu 141 ZPP seznanjena z zahtevkom tožnika, četudi vročitve pošiljke ni potrdila s podpisom poštne pošiljke (pri vročanju po pošti). Z določbami člena 141 v povezavi s členom 142 ZPP je nekako sankcionirano morebitno izmikanje naslovnikov pri sprejemanju sodnih pisanj, glede na učinkovanje že navedene domneve. Vendar pa je zato bistvenega pomena, da se vročitev tožbe oziroma pisanj opravi na pravilni naslov bodisi prebivališča tožene stranke ali delovnega mesta te stranke, saj se v skladu s členom 139 ZPP vročitev opravi v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje ali pa na sodišču, če je naslovnik tam. Člen 143 ZPP tudi določa, da v bistvu določila o fikciji vročitve ne pridejo v poštev, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten, ter da mu osebe navedene v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP pisanja ne morejo pravočasno izročiti. V danem primeru vročevalec niti ni poskušal tožbe vročiti komu od družinskih članov toženke, kot je to bil primer v zvezi z vročitvijo izpodbijane zamudne sodbe, ko je pošiljko sprejel oče toženke in očitno nato to tudi posredoval toženki naprej.
zaslišanje priče - pravni pouk priči - nerazumljiv pravni pouk - tehnična izvedba glavne obravnave
Pritožbena navedba, da je razpravljajoči sodnik ob otvoritvi glavne obravnave vse priče naenkrat poučil o njihovih pravicah in dolžnostih, zaradi česar priča pravnega pouka ni razumela, je neutemeljena. Takšno ravnanje ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, saj ZPP ne zapoveduje, da je potrebno vsako pričo posebej poučiti o njenih pravicah in dolžnostih neposredno pred pričanjem. Določa le (v drugem odstavku 238. člena ZPP), da je potrebno pričo opomniti o njenih dolžnostih pred pričanjem, stvar tehnične izvedbe postopka pa je, ali sodnik priče pouči takoj ob začetku glavne obravnave, ali neposredno pred pričetkom pričanja.