povrnitev škode - padec na mokrih stopnicah - mokre stopnice v bazenu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - opustitev dolžnega ravnanja
Tožeča stranka bi morala, zato da bi bila odgovornost tožene stranke podana, dokazati toženkino opustitev dolžnega ravnanja, kar je v konkretnem primeru (ne)upoštevanje veljavnih standardov pri izgradnji stopnic v bazenu. Predložitev fotokopirane strani iz kataloga proizvajalca keramike ima namreč lahko le značaj informacije (ali reklame) o paleti izdelkov, ki jih ponuja, kar pa samo po sebi še ne zadošča za sklep, da bi morala tožena stranka vgraditi prav tovrstne ploščice, da bi zadostila zahtevanim standardom.
priposestvovanje služnosti – uporaba zemljišča za potrebe drugih in ne za lastne potrebe
Ob dejstvu, da ima nepremičnina, na kateri trgovina stoji, dostop za svoje delavce ter vhod za dostavo blaga na drugi parceli (svojem zemljišču) in so le kupci – obiskovalci marketa parkirali na toženčevem zemljišču, pri tem pa so dovoz in parkirišče uporabljali tudi številni drugi krajani in obiskovalci drugih lokalov, je jasno, da so vsa leta uporabljali toženčevo zemljišče za svoje potrebe. V posledici tega je tudi napačen materialnopravni sklep sodišča prve stopnje, da je bila služnost v korist tožeče stranke priposestvovana.
nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - padec na poledenelih stopnicah - spolzka podlaga - dokazna vrednost poškodbenega lista - nevarna stvar - objektivna odgovornost - uspeh v pravdi
Poledenele stopnice, ki so povrh še na pol porušene in še zasnežene hkrati, zagotovo predstavljajo nevarno stvar in zgolj okoliščina, da tožena stranka kot lastnica zemljišča, na katerem ležijo te stopnice, zanje ni vedela, kot to zatrjuje sama, je zato ne razbremenjujejo njene odškodninske odgovornosti.
URS člen 20, 20. ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1, 201/1-1, 192, 192/2, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog - begosumnost
Neutemeljena pa je tudi pritožba zagovornika, ko se zavzema za to, da bi se obdolžencu izrekel milejši ukrep. Po zaključku pritožbenega sodišča obdolženi namreč glede na navedeno ne more biti deležen takšnega zaupanja, da bi se mu lahko izrekel milejši ukrep, saj je po prepričanju pritožbenega sodišča, kljub temu, da je pripor globok poseg v obdolženčevo svobodo, edino s priporom obdolžencu mogoče preprečiti begosumnost. Zato ne glede na načelo subsidiarnosti iz člena 192/II ZKP, milejši ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti oziroma izvedbo kazenskega postopka, ne pride v poštev.
ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 32, 45. ZP-1 člen 156, 156-1.
prekršek - neprilagojena hitrost vožnje – ovira – kršitev materialnih določb zakona – prilagoditev hitrosti in načina vožnje
Po določbi 1. odstavka 30. člena ZVCP-1 mora voznik voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. Po določbi 2. odstavka navedenega določila pa mora voznik hitrost in način svoje vožnje prilagoditi svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem. Določba 2. odstavka navedenega določila res izrecno ne govori o oviri, vendar pa je že pojmovno izključena takšna razlaga zakona, da bi do tega prekrška lahko prišlo, ne da bi bila tudi ta hitrost vezana na pričakovanost ovire ali drugo nevarnost, ki jo voznik lahko predvidi. Določbo 2. odstavka 30. člena tega zakona je ob pravilni razlagi zakona treba tudi povezovati s 1. odstavkom 30. člena tega zakona. Hitrost vožnje je namreč odvisna od številnih okoliščin, voznik pa mora hitrost svoje vožnje stalno prilagajati tem okoliščinam, saj je od tega odvisna tako njegova varnost kot tudi varnost drugih udeležencev v prometu. Običajno je šteti, da je voznik vozil s primerno hitrostjo, če lahko pravočasno zaustavi svoje vozilo pred pričakovano oviro ali da se izogne drugi nevarnosti, ki jo je lahko v danih okoliščinah pričakoval.
KZ člen 50, 50/3, 256, 256/1, 50, 50/3, 256, 256/1.
ponarejanje listin - uporaba predrugačene listine kot prave - številka šasije - krivda - eventualni naklep
Nobenega dvoma ni, da je obdolženec dobro vedel, da je njegovo vozilo bilo popravljeno na takšen način in da je bila nameščena številka šasije njegovega vozila na šasijo vozila, ki ga je kupil v Avstriji, saj ga sicer ne bi mogel registrirati in je tako v posledico privolil, torej v uporabo takšne tablice šasije, torej takšne listine. Obdolženec je tako ravnal v eventualnem naklepu. Zmotno je stališče pritožbe, da je to kaznivo dejanje moč storiti le z direktnim naklepom. Obdolžencu se je očitala uporaba predrugačene listine kot prave in ne, da je on predrugačil pravo listino, saj se ta izvršitvena oblika kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ lahko stori le z direktnim naklepom.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020701
KZ člen 182, 182/1, 182, 182/1.
spolna zloraba slabotne osebe - pomanjkanje dokazov - oprostitev obtožbe
Izvedeni dokazni postopek ni potrdil zavesti obdolženca o zlorabi oškodovankinega stanja akutne vinjenosti. Ker je prvostopno sodišče utemeljeno podvomilo v zavest obdolženca o tem, da zlorablja vinjenost oškodovanke, so vsi pomisleki pritožbe, ki skušajo prepričati, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, neutemeljeni. Izveden dokazni postopek je namreč pokazal, da je obdolženčev zagovor, ko je povedal, da je oškodovanko vprašal, ali lahko pride v posteljo in da je oškodovanka privolila v odnos, pri katerem je tudi sodelovala, delno potrdila oškodovanka sama. Oškodovanka zaslišana na glavni obravnavi je povedala, da ne ve, ali je obdolžencu pred odnosom dala kakšne impulze, da lahko pride k njej, ovrgla pa tudi ni možnosti, da je pri samem odnosu sodelovala. Glede na navedeno, in ker je izvedenka povedala, da ne more z gotovostjo trditi, ali je oškodovanka spala ali ne, sodišče prve stopnje navedbam izvedenke v njenem pisnem mnenju, da je oškodovanka trdno spala, ni sledilo, kar se ob izpovedbi oškodovanke na glavni obravnavi, tudi po zaključku pritožbenega sodišča, pokaže kot pravilno. Spregledati namreč ni tudi dogajanja med obdolžencem in oškodovanko preden je ta odšla v sobo, saj so obdolženi in zaslišane priče povedali, da sta se obdolženi in oškodovanka pred dejanjem poljubljala in objemala na balkonu, da pa sta to isto počenjala tudi na WC-ju, pa pove oškodovanka sama. Okoliščina, da je oškodovanka sredi odnosa vstala in odšla, pa tudi ne potrjuje storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, tudi zato ne, ker je obdolženi takoj z odnosom končal, ko je oškodovanka to željo izrazila. Razen navedenega, obdolženčev zagovor glede obnašanja oškodovanke pred in med odnosom, z nobenim izvedenim dokazom ni ovržen, niti z izpovedbo oškodovanke in mnenjem izvedenke ne, kot to skuša prikazati pritožba, ko se sklicuje na izpovedbo oškodovanke, ki je bila ves čas postopka enaka, kar pa ne drži, kot je pritožbeno sodišče že izpostavilo, ob navedbi oškodovankine izpovedbe na glavni obravnavi. Razen tega pa je potrebno pomisleke izvedenke o tem, ali je oškodovanka v kritičnem času spala ali ne, šteti obdolžencu v korist, ne pa v škodo. Ker noben izveden dokaz ni potrdil očitka iz obtožbe, da je obdolženi zlorabil oškodovankino stanje akutne vinjenosti, se vsi pomisleki pritožbe, ko skuša prepričati, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, neutemeljeni, odločitev sodišča prve stopnje, ki je obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe, pa pravilna.
ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
imetnik terjatve - upnik - prehod terjatve
Če iz izvršilnega naslova ne izhaja kot upnik oseb, ki je vložila predlog za izvršbo, mora biti izvršilnemu predlogu predložena listina, s katero se dokazuje prehod terjatve nanjo.
izvršilni postopek - objektivne meje pravnomočnosti
Pravnomočnost sodne odločbe se na višino terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti ne razteza, zato je v zvezi s tem mogoče uporabiti določbo U-I-300/04, kljub temu, da je bilo o glavnici pravnomočno odločeno že pred sprejemom te ustavne odločbe.
ZPIZ/92 člen 43, 43/1, 46, 46/4, 185, 185/3, 185/4. ZDR/77 člen 103, 105. OZ člen 190, 190/3. ZOR člen 210, 210/4.
pokojninska osnova – plača – dodatek k plači – nova odmera pokojnine – vračilo prispevkov
Za izračun pokojninske osnove se upošteva plača, ki jo je zavarovanec prejel, na podlagi dela, ne pa prejemki, izplačani delavcem mimo meril in osnov, ki sicer veljajo za določitev plač. Takšen prejemek je tudi tako imenovani dodatek za delovni red, zaradi česar ga pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati.
izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi - stranska intervencija - izvršilni postopek
Po določbi člena 170 ZIZ upnik pridobi zastavno pravico in z njo poplačilno pravico z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo. Priglasitev "stranske intervencije na strani ene od strank", kot to opredeljuje ZPP v določbi čl. 199 za pravdne postopke, v izvršilnih postopkih ni možna. Tretji kot udeleženci (5. točka 16. čl. ZIZ) lahko svoje pravice ali pravne koristi uresničujejo oz. varujejo v izvršilnem postopku kot udeleženci v okviru procesnih položajev in možnosti, kot te opredeljuje ZIZ.
Dejstvo, da se pri toženi stranki financiranje izvaja po programih, ne more vplivati na pravico do plačila razlike v plači za delavko, ki je določene dodatne ure opravila.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalid III. kategorije - mnenje komisije - rok za podajo odpovedi
Subjektivni rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga invalidu III. kategorije začne teči s pridobitvijo mnenja pristojne komisije. Ker je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v roku trideset dni od prejema mnenja komisije, iz katerega izhaja, da je podana podlaga za odpoved, je ravnala zakonito.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba delodajalca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnik prejel, ker je njegovo delo postalo nepotrebno zaradi prenosa dejavnosti tožene stranke, je nezakonita. V tem primeru namreč pride do spremembe delodajalca po samem zakonu, tožnik pa bi lahko svoje pravice iz pogodbe o zaposlitvi uveljavljal pri delodajalcu prevzemniku. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za reintegracijo v delovno razmerje pri toženi stranki in za reparacijo za čas po prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
Institut ločitve zapuščine s samo izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine še ne bo dosegel svojega namena. Zapustnikov upnik je torej dolžan sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve oz. postopek za zavarovanje svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. V takšnem primeru bo prekinitev zapuščinskega postopka smiselna, saj (pravilna) izdaja sklepa o dedovanju niti ni mogoča. Prekinitev postopka v takšnem primeru lahko tudi učinkovito varuje separatiste pred neželenimi posledicami vknjižbe dediča v zemljiško knjigo.
V sporni zadevi je listino (potrdilo o zaposlitvi in plači kreditojemalca – poroka) podpisala tožena stranka (ki je navedena kot izdajatelj listine), tožnik pa v listini navedene izjave naknadno (po podpisu) tudi ni spreminjal, saj je že pred tem vanjo vnesel neresnično vsebino. Navedel je, da je zaposlen za nedoločen čas, čeprav je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Listina zato ni postala kriva ali predrugačena listina, saj je bila izdana s strani osebe, označene kot izdajatelja, v njej pa tudi naknadno ni bilo nič spremenjeno. Tako niso podani znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki se tožniku očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pravočasnost grajanja napak ni enoznačna, ker je odvisna od tega, za kakšno napako gre. Ko gre za očitno napako, tako napako treba grajati nemudoma. Ko pa gre za skrito napako, je postopek grajanja predpisan v 634. členu OZ.
stranka kreditne pogodbe – pasivna legitimacija -odgovornost dedičev za dolgove – pretrganje zastaranja
Osrednje vprašanje tega spora je bilo, kdo je najel kredit, ali je bilo to podjetje I. d.o.o., ali je to kredit fizične osebe, sedaj pokojnega M.K., za katerega dolgove po njegovi smrti odgovarjajo toženci kot njegovi dediči.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nezmožnost za delo – varno delo
Tožeča stranka je iz hude malomarnosti huje kršila pogodbeno in zakonsko obveznost iz delovnega razmerja, saj je upravljala z vozilom tožene stranke, kljub temu da za delo ni bila zmožna, in ker o nezmožnosti za delo tožene stranke niti ni obvestila. Upoštevaje, da je spoštovanje obveznosti iz varnosti in zdravja pri delu ena temeljnih obveznosti iz delovnega razmerja in da se je od tožeče stranke kot voznika kamiona zahtevala še posebna skrbnost, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.