ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
denarne terjatve iz delovnega razmerja - izbris družbe - skrajšani postopek - odgovornost družbenikov
Ker je bila družba, pri kateri je bil tožnik zaposlen, izbrisana iz sodnega registra po skrajšanem postopku, je plačilo vseh obveznosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi in zakonskih določb upravičeno uveljavljal s tožbo od prvotožene stranke, ki je kot nekdanji zakoniti zastopnik in družbenik ter ustanovitelj družbe pred izbrisom iz sodnega registra morala podati notarsko overjeno izjavo, da družba nima neporavnanih obveznosti in da prevzema obveznost plačila vseh morebitnih preostalih obveznosti družbe.
Za izrek pogojne obsodbe sodišče ni imelo zakonske podlage, saj je pravilno ugotovilo, da je obdolženec očitano kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi po izrečenih pogojnih obsodbah. Pogojno obsodbo pa sme sodišče izreči le, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo kazenske odgovornosti in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj (tretji odstavek 51. člena KZ). Ker podatki iz kazenske evidence za obdolženca ne dajejo podlage za takšen zaključek zaradi obsežne predkaznovanosti, izrek pogojne obsodbe ni utemeljen.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku v spornem obdobju v gotovini oziroma na roko proti podpisu na blagajniški prejemek izplačala plačo in regres za letni dopust, je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo teh terjatev utemeljen.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – rok za vložitev tožbe
Okoliščine, na katere se sklicuje tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (alkoholiziranost, prostovoljna odločitev za zdravljenje), niso okoliščine, ki jih ni mogel predvideti ali odkloniti, temveč so okoliščine, katere je sam zakrivil. Te po njegovi krivdi nastale okoliščine ne morejo predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela
Če se na istem delovnem mestu sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas vsako leto iz istih potreb, ni mogoče šteti, da je potreba po tem delu začasna, ampak je trajna. Za takšen primer pa pogodba o zaposlitvi za določen čas ni zakonita in se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0055601
ZOR člen 10, 102, 277, 10, 102, 277. ZPP člen 319, 319/2, 325, 328, 328/1, 319, 319/2, 325, 328, 328/1.
popravni sklep - druga očitna pisna pomota - oddaja v najem tujih poslovnih prostorov - najemodajalec kot nelastnik - pravnomočno razsojena stvar
Če oseba oddaja v najem poslovne prostore, katerih ni lastnica, lahko v soglasju z drugo pogodbeno stranko, kot merilo dogovorjene višine najemnine vnese v pogodbo vsebino Odredbe o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin. Sklepanje obligacijskih razmerij je namreč svobodno (10. člen ZOR). Nikjer ni predpisano, da tožeča stranka omenjene odredbe ne bi smela uporabljati pri sklepanju najemnih pogodb, dolžna pa jo je uporabljati tedaj, ko je hkrati lastnica poslovnega prostora, ki ga oddaja v najem.
Tožnica je s sprednjim delom vozila trčila v zadnji del vozila zavarovanke tožene stranke, pri čemer je prvi mogoče očitati, da je vozila na prekratki varnostni razdalji, druga pa, da ni vklopila vseh 4 smernikov, ko ji je zaradi tehničnih težav začela hitrost vozila upadati, da je vozila s hitrostjo, ki je bila več kot 50 % nižja od največje dovoljene hitrosti. Vendar pa večji del krivde nosi tožnica, ki kljub vedenju, da pred njo vozi zavarovanka tožene stranke, ni vozila na takšni varnostni razdalji, ki bi ji v kritičnem trenutku omogočala uspešen manever. Tožnica je imela večje možnosti, da s svojim pravilnim obnašanjem v prometu nezgodo predvidi in prepreči, medtem ko so bile možnosti zavarovanke tožene stranke za preprečitev trčenja zaradi okvare njenega vozila manjše. Upoštevaje navedene okoliščine je primerna porazdelitev odgovornosti v razmerju med tožečo in toženo stranko v razmerju 70:30.
ZZDT člen 8, 8. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 119, 119/2, 52, 52/1, 52/1-4, 119, 119/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - tujec - delovno dovoljenje
Ker je tožnik za obdobje veljavnosti delovnega dovoljenja sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta, po izteku te pogodbe o zaposlitvi ne more na podlagi dejstva, da je v vmesnem obdobju pridobil osebno delovno dovoljenje, ki ni časovno omejeno, zahtevati od tožene stranke, da ga zaposli za nedoločen čas.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – sklenitev pogodbe o zaposlitvi – prava volja – napake volje – izpodbojnost
Sklenitev sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri prvotoženi stranki in nove pogodbe o zaposlitvi z drugotoženo stranko je bila izraz prave volje tožnice, tožnica pa niti ni zatrjevala, da bi navedeni listini podpisala pod vplivom sile, grožnje ali zvijače. To pomeni, da sta obe listini zakoniti in pravno veljavni, tožbeni zahtevek za razveljavitev listin in za vrnitev nazaj na delo k prvotoženi stranki pa ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 88, 88/1, 88/1-1, 116. ZZRZI člen 3, 40, 40/4, 3, 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalid - telesna okvara - posebno varstvo pred odpovedjo
Tožnik je bila z odločbo pristojnega zavoda priznana pravica do invalidnine za skupni odstotek 80 % telesne okvare, nastale kot posledica bolezni, zaradi česar je imel po določbi 3. člena ZZRZI status invalida. Ker pa invalidom do uveljavitve Pravilnika o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (dne 1. 1. 2006) ni bilo mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o subjektivnih znakih kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - pogoji za izrek pogojne obsodbe
Ker napadena sodba nima ustreznih razlogov o odločilnem dejstvu in sicer kazenski odgovornosti obdolženca, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – postopek pred odpovedjo – pisna obdolžitev – vabilo na zagovor – vročanje
Ker je tožena stranka tožnici dopis, ki je vseboval obdolžitev pred odpovedjo in vabilo na zagovor, poslala z navadno pošto, tako da ga tožnica ni prejela, je bistveno kršila določbe zakona o postopku pred odpovedjo (tožnici ni zagotovila zagovora) in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - alkoholiziranost
Ni potrebno, da bi delodajalec sprejel pravilnik, v katerem bi določil način ugotavljanja alkoholiziranosti, ampak lahko to ugotavlja na kakršenkoli način. Ker je v tem sporu tožena stranka vinjenost tožnika, ki je odklonil preizkus z odvzemom krvi, ugotovila in dokazala s pričami, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga zakonita, saj alkoholiziranost na delovnem mestu predstavlja kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela (1. odst. 31. čl. ZDR) in spoštovanja predpisov o varstvu in zdravju pri delu (33. čl. ZDR).
Če upnik sam zatrjuje, da niso izpolnjene predpostavke za izpolnitev pogodbene obveznosti dolžnika iz naloga o odprtju dokumentarnega akreditiva, nima izkazane nedenarne terjatve zoper dolžnika. Morebitna izpolnitev dolžnika iz dokumentarnega akreditiva, na prepoved katere meri predlagana začasna odredba, ne bi posegla v pravni položaj samega upnika.
postopek pri delodajalcu – stroški postopka – priglasitev stroškov
Ker tožnik, ki ga je v postopku uveljavljanja pravic pri delodajalcu zastopal odvetnik, po zaključku postopka pred prvostopenjskim organom delodajalca v stroškovniku ni priglasil stroškov upoštevaje davek na dodatno vrednost, do višjega povračila stroškov v višini davka na dodano vrednost za nagrado za pristop odvetnika ni upravičen.
Dedna izjava o sprejemu dednega deleža in odstopu le-tega v korist določenemu dediču je nepreklicna, zato pritožnik s pritožbo ne more uspešno uveljavljati spremembe le-te.
Glede na predlog obdolženca, da bi namesto izrečene zaporne kazni opravljal kakšno delo, pa je potrebno povedati, da bo tak predlog obdolženi moral podati pred sodiščem, ki mu je izreklo kazen na prvi stopnji, ker gre za okrajno zadevo, bo o obliki takšne izvršitve kazni odločal okrajni sodnik (člen 86/IV KZ-1).