začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odprava začasnega zavarovanja po uradni dolžnosti - izrek sklepa
Pritožnica zmotno tolmači določbo prvega odstavka člena 502.e ZKP in napačno zaključuje, da bi sodišče prve stopnje moralo v izrek izpodbijanega sklepa vključiti tudi predpisan način ravnanja sodišča po sprejemu odločitve o odpravi začasnega zavarovanja.
ZUP člen 7, 7/1.. ZSDP-1 člen 79.. ZOsn-UPB3 člen 75, 75/2.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
dodatek za nego otroka - načelo varstva pravic strank
V obravnavanem predsodnem postopku bi bilo potrebno postopati po 7. členu ZUP in s tožnico glede na vloženo laično vlogo, s katero uveljavlja izplačilo dodatka za nego otroka, ne pa priznanje same pravice, najprej razčistiti, kaj sploh uveljavlja, in ji pojasniti, da bi lahko pravico do dodatka za nego otroka ob izpolnjenih zakonskih pogojih zahtevala za naprej. Ker v predsodnem postopku ni bilo postopano po 7. členu ZUP, niti ni iz sodnega spisa razvidno, da bi bil tožnici obravnavani dodatek za naprej morebiti priznan s kakšno drugo odločbo, tožnica pa s postavljenim tožbenim zahtevkom izrecno uveljavlja dodatek za nego otroka od 14. 8. 2009 do konca šolskega leta 2017, bi moralo že sodišče prve stopnje izpodbijana posamična upravna akta na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 kot nezakonita odpraviti in zadevo vrniti ponovno v predsodno odločanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00013355
ZPP člen 258, 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 26, 27.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - odpoved najemne pogodbe za določen čas - dogovor o predčasni odpovedi najemne pogodbe - način odpovedi najemne pogodbe - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - plačilo najemnine
Ni pa v zvezi s tem pravilno stališče pritožbe, da se pogodba, sklenjena za določen čas, z možnostjo predčasne odpovedi, v primerjavi s pogodbo o najemu poslovnih prostorov, sklenjeno za nedoločen čas, ne odpoveduje sodno. Če imata stranki enostransko upravičenje, da pogodbo odpovesta, se takšna pogodba ob uporabi 26. člena ZPSPP odpoveduje sodno, pa četudi gre za časovno omejeno trajanje pogodbe s pravico do enostranske odpovedi pogodbe. Citirana določba ZPSPP določa (le) način, kako se mora odpoved izjaviti.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odprava začasnega zavarovanja po uradni dolžnosti - izrek sklepa
Pritožnica zmotno tolmači določbo prvega odstavka člena 502.e ZKP in napačno zaključuje, da bi sodišče prve stopnje moralo v izrek izpodbijanega sklepa vključiti tudi predpisan način ravnanja sodišča po sprejemu odločitve o odpravi začasnega zavarovanja.
Sodišče prve stopnje je enako kot pred tem toženec ugotovilo, da tožnica ni izkazala obstoja obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, torej takšnega novega dokaza, ki je obstajal že v postopku, ki ga želi tožnica obnoviti, pa brez svoje krivde ni zanj vedela oziroma ga ni mogla predložiti. Takšen dokaz zagotovo ni sporni izvid, saj je ta izvid tožnica pridobila po končanem postopku, ki ga želi obnoviti, in še ni obstajal v prejšnjem postopku. Ker ne gre za nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP in torej za obnovitveni razlog, bi toženec z uvodoma citiranim sklepom predlog moral zavreči, ne pa zavrniti, kar pa na samo odločitev ne vpliva.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - spremenjene okoliščine - namen odpusta obveznosti - soglasje ločitvenega upnika - soglasje vseh upnikov
Pritožbena navedba, da upniki soglašajo z odpustom obveznosti stečajnemu dolžniku, je v nasprotju s predlogom upnika Banka X. d. d. za ustavitev postopka odpusta obveznosti in za zavrnitev tega predloga. Sicer pa dolžnik v predlogu ni navedel, kateri so tisti upniki, ki soglašajo s tem, da mu sodišče obveznosti odpusti. K predlogu je sicer predložil kratko izjavo upnika A. d. o. o. z dne 4. 5. 2018, da kot glavni ločitveni upnik soglaša z odpustom obveznosti, vendar pritožbeno sodišče poudarja, da s predlaganjem konkretnih dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih navedb. Poleg tega je iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 21. 4. 2015 razvidno, da je do 21. 4. 2015 v stečajnem postopku svoje terjatve prijavilo kar 9 upnikov. Zato izjava enega upnika, tudi če bi bila konkretizirana, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve.
ZDR-1 člen 6, 7, 7/1, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 100/1-2.. KZ-1 člen 197.. ZPND člen 3.. Uredba o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave (2009) člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - psihično nasilje - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dostojanstvo pri delu
Ravnanje tožnika, ko je spornega dne na službenem printerju natisnil obvestilo o javni dražbi premičnega premoženja sodelavke z namenom, da ga navedena oseba vidi (ta je obvestilo zares videla), nima narave psihičnega nasilja kot ene od izvršitvenih oblik kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu. To ravnanje nima takšne stopnje resnosti in zavržnosti, da bi se lahko (kot enkratno ravnanje) definiralo kot psihično nasilje. Zato to ravnanje tožnika ni predstavljalo podlage za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Navedeno ravnanje tožnika predstavljalo zakonito podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Po oceni pritožbenega sodišča je to ravnanje tožnika potrebno opredeliti kot nadlegovanje po 2. členu Uredbe o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne uprave.
V konkretnem primeru brez diplomskega dela študij ni bil zaključen, zato ni mogoče govoriti o neznatnem delu obveznosti. Vsaka stranka dvostranske pogodbe mora izpolniti svojo obveznost v času in kraju, ter vsebino, določeno s pogodbo. Pogodbeni stranki sta pri urejanju medsebojnih razmerij prosti (3. člen OZ). Zaradi načela pogodbene svobode strank in načela o dispozitivni naravi zakonskih določb imata pogodbeni stranki možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamude pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno, že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ. V 3. členu pogodbe o izobraževanju pa sta se pogodbeni stranki dogovorili, da bo v primeru, če delavec po svoji krivdi ne bo opravil vseh študijskih obveznosti, ministrstvu povrnil vse stroške izobraževanja in vsa nadomestila plač za čas študijskih dopustov. Za presojo pogodbe o izobraževanju se torej uporabljajo tako ZDR kot tudi OZ, pri čemer je pogodba akt, ki zavezuje obe stranki. Temeljna obveza tožeče stranke je bila, da bo tožencu omogočila izobraževanje in plačala šolnino, toženec pa se je zavezal, da bo uspešno zaključil študij po programu in v roku določenem v pogodbi in da bo predložil potrdilo o uspešnem zaključku študija.
Iz ustavne odločbe Up-63/03 izhaja, da delovnopravne norme, ki določajo minimum pravic delavca, omejujejo pogodbeno svobodo strank, vključno z institutom odpovedi pravici. V navedeni zadevi je Ustavno sodišče RS res obravnavalo pravico delavke do odpravnine, vendar je sodna praksa utemeljeno uveljavila stališče, da takšno pravilo velja za vse pravice, ki jih kot minimum zagotavlja delovnopravna zakonodaja, torej tudi za pravico delavca do regresa za letni dopust in do obračuna in izplačila dogovorjene plače. Zato se tožnik s spornim sporazumom ni mogel veljavno odpovedati vtoževanim terjatvam.
Tožeča stranka predloga za obnovo ni vložila po odvetniku in ni izkazala, da bi imel njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, zato je na podlagi 91. člena ZPP v povezavi s 398. členom ZPP pravilno zavržen.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - izostanek z naroka - zakoniti zastopnik - zdravstveno stanje
Tožeča stranka ni ravnala v skladu z zakonsko zahtevo iz 115. člena ZPP, saj pri zakonitem zastopniku ne gre za takšno zdravstveno stanje, ki ga določa 115. člen ZPP, temveč za stanje, ki mu tudi sicer onemogoča vodenje poslov tožeče stranke. V takšnem primeru pa bi morala tožeča stranka poskrbeti za ustrezno zastopanje na naroku, saj sodišče ne more upoštevati odsotnosti, ki ni posledica nenadne in nepredvidljive bolezni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00014481
ZJU člen 74, 74/1, 79, 79/1, 84, 84/1.. ZPP člen 13.. ZDSS-1 člen 21.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - imenovanje v naziv - sodno varstvo - odločitev upravnega sodišča - javni uslužbenec
Tožnik je sprožil upravni spor zoper odločitev Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja o razveljavitvi sklepa o imenovanju v naziv Pravosodni svetnik (PDI) I. Od odločitve v upravnem sporu o tem, ali je tožnik imenovan v pravilni naziv za delo na uradniškem delovnem mestu Pravosodni svetnik (PDI) II, je odvisna odločitev v tem individualnem delovnem sporu - ali je pravilna odločitev Komisije za pritožbe, da se razveljavi pogodba o zaposlitvi z dne 29. 8. 2016. Gre torej za predhodno vprašanje (13. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013164
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 350, 350/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - bistvena kršitev določb postopka - neupravičena obogatitev - zastaranje
Tožnik morebitnih kršitev pravil postopka, ki naj bi se zgodile v drugem sodnem postopku, pred drugim prvostopenjskim sodiščem, ki ni izdalo sedaj izpodbijane delne sodbe, ne more uveljavljati v okviru predmetnega postopka. Kršitve pravil postopka je mogoče uveljavljati le znotraj sodnega postopka, v katerem so se zgodile, in ne v nadaljnjih, novih postopkih. Pritožbeno sodišče lahko preizkusi le tisto sodbo sodišča prve stopnje, ki je izpodbijana s pritožbo ter le v tistem delu, v katerem ga pritožba izpodbija. Zato tožnik s pritožbenimi navedbami v tem delu ne more uspeti.
ZZZ-1 člen 8, 8/4.. ZJU člen 24, 24/1.. ZDR-1 člen 46.
odškodninska odgovornost delodajalca - obveznost varovanja delavčeve osebnosti - protipravnost - dostojanstvo pri delu
Sporno elektronsko sporočilo, v katerem je zapisano, da mu ni treba soliti pameti, in da lahko mail naslovi na ministra, papeža in božička, je primer neustrezne komunikacije, ki je tožena stranka ne bi smela dopuščati. Kljub navedenemu, navedene besede še ne pomenijo nedopustnega posega v tožnikovo osebnost in dostojanstvo oziroma protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost tožene stranke.
Utemeljeno pa tožnik v pritožbi nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da prepoved tožniku do vstopa v službene prostore po opravljanem nadzoru na veleposlaništvu ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost tožene stranke. Izrečeni ukrep mora biti namreč zakonit in izveden tako, da se varuje dostojanstvo (osebnost) delavca.
zavrženje tožbe - opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - zahteva za izločitev sodnika
Glede na to, da je tožnica s tožbo izpodbijala opozorilo, podano na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zoper katerega nima pravice do samostojnega sodnega varstva, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo, kot je določeno v prvem odstavku 274. člena ZPP.
S tem, ko je razpravljajoči sodnik zavrnil predlog tožnice za izdajo začasne odredbe s pravilno pravno argumentacijo, da obstoj terjatve ni verjetno izkazan (s čimer tudi ni podan glavni pogoj oziroma predpostavka za izdajo začasne odredbe), ni mogoče zaključiti, da sodnik zadeve ne bo obravnaval z vso skrbnostjo in profesionalnostjo, čeprav je iz takšne pravne argumentacije mogoče domnevati končni izid spora.
nagrada in stroški izvedenca - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada izvedencu za opravljeno delo - ogled izvedenca - ogled brez navzočnosti strank - navzočnost stranke ob ogledu kraja prometne nesreče z izvedencem - pravica do izjave - dodatni dokazi na zahtevo izvedenca
ZPP ne predpisuje, da je izvedenec dolžan stranke vabiti na informativni ogled kraja nezgode, takšna dolžnost pa ne izhaja niti iz strankam zagotovljene pravice do izjave. To je tudi razumljivo, saj informativni ogled izvedenca ni del dokaznega postopka. Dokaze izvaja sodišče in ne izvedenec s sodelovanjem strank. Šele sodišče bo tisto, ki bo dokaz z izvedencem izvedlo (in strankam ob tem omogočilo uresničitev pravice do izjave) tako, da bo mnenje, ki ga je strankam vročilo, na naroku, na katerega sta obe stranki povabljeni, vpogledalo in izvedenca zaslišalo.
ZIZ člen 40, 40/5, 55, 55/1, 55/1-3. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3, 28/4.
nepopolna vloga - vsebina predloga za izvršbo - dopolnitev predloga za izvršbo - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov - sodba - plačilo preživnine za otroka - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - subrogacija terjatve - obvestilna dolžnost - sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov - izpodbijanje izvršljivosti
Ali je ugotovitev izvršljivosti odločbe pravilna, je lahko predmet ugovora in obravnave v ugovornem postopku.
Obvestilna dolžnost Sklada ne nalaga dolžnosti obveščanja preživninskega zavezanca o vsakokratnem kasnejšem plačilu.
kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - zagovornik - zavlačevanje postopka - namen zavlačevanja postopka - zloraba procesnih pravic - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - vročanje sodnih pisanj - vabilo na narok - razpis naroka za glavno obravnavo - prevzem sodnega pisanja - denarna kazen - višina denarne kazni
S taktiziranjem prevzema pisanja sicer znotraj dovoljenega roka je mogoče pravila vročanja zlorabiti za zavlačevanje postopka.
Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom zaradi zavlačevanja kazenskega postopka z zlorabo procesnih pravic kaznovalo tri odvetnike, vsakega z denarno kaznijo 1.500 EUR, ker niso pristopili na glavno obravnavo 9. 3. 2018, vabila, vročana po pošti, za ta dan in za 12. 3. 2018 niso bila izkazana. Odvetniki sodnih pisanj v kazenskem postopku niso dolžni prevzeti takoj, temveč v roku petnajst dni. Njihova dolžnost je, da prevzamejo sodna pisanja v navedenem roku, ki se do 9. 3. 2018 za nobenega izmed njih še ni iztekel. Znotraj tega roka imajo odvetniki pravico, da sami odločijo, kdaj bodo pisanje prevzeli. Toda bistveno je, da se odvetnikom v izpodbijanem sklepu ne očita, da so kršili dolžnost prevzeti pisanje, temveč, da so svojo pravico, da v roku petnajst dni prevzamejo pisanje, zlorabili tako, da so pisanja prevzeli šele takrat, ko je bilo z vidika izkazanosti vabil zanje za uspešno izvedbo naroka 9. 3. 2018 že prepozno. Na zlorabo pravice prevzeti pisanje v petnajstdnevnem roku pa naj bi kazalo selektivno prevzemanje sodnih pisanj v istem časovnem obdobju.
Izostanek obtoženca še ne opravičuje njegovega zagovornika, da niti ne pristopi niti ne prevzame vabila. V primeru, da je opravičeno odsoten le obtoženec, ki je bil v redu povabljen, je njegov zagovornik vseeno dolžan pristopiti, če le niso tudi pri njem podane okoliščine, ki opravičujejo izostanek.
Ker torej tožnica ni ravnala v skladu s sklepom o popravi oziroma dopolnitvi tožbe, je sodišče prve stopnje zakonito postopalo po 5. odstavku 108. člena ZPP in tožbo zavrglo.