Za presojo zakonitosti sklepa o razrešitvi, ki je bil podan iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ (neutemeljeno neizvrševanje sklepov organa zavoda), je bistveno le to, da je bilo tožniku s sklepom naloženo določeno ravnanje, ki ga neutemeljeno ni izvršil.
Po presoji sodišča prve stopnje je bilo nesprejemljivo ravnanje tožnika, ki je na ministrstvo spornega dne poslal elektronsko sporočilo s predlogom drugačne ureditve prenehanja mandatov novoimenovanih predstojnikov, kot je bilo to določeno v osnutku predloga statuta, sprejetega na seji Sveta en dan prej. Ker je bil tožnik na tej seji prisoten in je bil zato v času posredovanja spornega sporočila dobro seznanjen z razlogi proti predlagani ureditvi, je tudi po presoji pritožbenega sodišča vsaj nekorektno, da je ministrstvu samovoljno predlagal spremembo akta, h kateremu je prejšnji dan podal soglasje. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnik z opisanim ravnanjem ravnal v nasprotju s sprejetim sklepom Sveta, ki je v skladu s 13. členom Statuta pristojen za sprejetje spremembe statuta, in da je zato podan razrešitveni razlog po tretji alineji drugega odstavka 38. člena ZZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013164
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 350, 350/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - bistvena kršitev določb postopka - neupravičena obogatitev - zastaranje
Tožnik morebitnih kršitev pravil postopka, ki naj bi se zgodile v drugem sodnem postopku, pred drugim prvostopenjskim sodiščem, ki ni izdalo sedaj izpodbijane delne sodbe, ne more uveljavljati v okviru predmetnega postopka. Kršitve pravil postopka je mogoče uveljavljati le znotraj sodnega postopka, v katerem so se zgodile, in ne v nadaljnjih, novih postopkih. Pritožbeno sodišče lahko preizkusi le tisto sodbo sodišča prve stopnje, ki je izpodbijana s pritožbo ter le v tistem delu, v katerem ga pritožba izpodbija. Zato tožnik s pritožbenimi navedbami v tem delu ne more uspeti.
ZST-1 člen 3, 11, 11/5, 12a, 12a/5, 12a/6, 12b, 12b/2. ZPP člen 7.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljene pritožbene novote - bilanca stanja - odlog plačila sodne takse
Stranka, ki uveljavlja oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, mora sodišču predložiti vse relevantne podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov in so nujni za pravilno in popolno ugotovitev njenega materialnega položaja (šesti odstavek 12.a člena v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1). Okoliščina, da letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 še ni bilo javno objavljeno na spletnem portalu AJPES, ne opravičuje tožeče stranke, da aktualnih podatkov ni navedla sama. Tožeča stranka v času vložitve predloga za taksno oprostitev res ni razpolagala z bilanco stanja za preteklo leto, a sama v predlogu tudi ni ponudila nobenih konkretnih (številčnih) podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o bistvenem poslabšanju njenega poslovanja in ogrozitvi dejavnosti v primeru plačila sodne takse.
ZDSS-1 v 8. členu določa, da če je tožeča stranka delavec, je za odločanje pristojno poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica obstoja okoliščin, na podlagi katerih bi bila podana pristojnost Delovnega sodišča v Mariboru, v tožbi ni navajala, tako je sodišče utemeljeno odločilo, da je iz razloga, ker je sedež tožene stranke na naslovu ..., Ljubljana, pristojno za odločanje Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013250
ZIZ člen 268, 272. ZPP člen 328.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - težko popravljiva škoda - ogroženost otroka - sklep o začasni odredbi - popravni sklep
Začasna dodelitev otroka enemu ali drugemu od staršev ob nepopolno izvedenem dokaznem postopku (kar je postopku z začasno odredbo imanentno) lahko nedopustno prejudicira končno odločitev o dodelitvi. V situaciji, kot je obravnavana, mora biti sodišče še posebej pozorno, da do tega ne pride.
Odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki kaj hitro postane zelo težko popravljiva.
obseg zapuščine - darilo zapustnika - skupno premoženje zakoncev
Toženka v pritožbi pravilno opozarja, da prvo sodišče njenega ugovora, da je zapustnik polovico sredstev iz naslova skupnega premoženja pred smrtjo podaril svoji ženi, ni obravnavalo, gre pa za odločilno dejstvo. Sodba sodišča prve stopnje tako nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni. Iz razlogov 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, se ne da razbrati, ali je sodišče prve stopnje štelo, da je šlo za darilo in ga ni upoštevalo, ker tožnica s tožbenim zahtevkom ne zahteva vračila darila, ali je sodišče zgolj povzemalo trditve toženke. V primeru, če bi se izkazalo, da je šlo pri nakazanih denarnih sredstvih za darilo, bi to pomenilo, da ta sredstva niso bila več njegova last.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/1, 14a/2, 14a/3, 35.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo zavrženja prepoznega predloga za oprostitev sodnih taks, zato prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.
postopek zaradi insolventnosti - vlaganje vloge po pooblaščencu odvetniku - vlaganje vlog v elektronski obliki - pritožba - vložitev pritožbe po pooblaščencu v elektronski obliki - vloga poslana po pošti - zavrženje pritožbe - ustavnost zakonske ureditve - informacijski sistem - elektronsko poslovanje - pozitivna diskriminacija strank, ki jih ne zastopa odvetnik
Večinska sodna praksa je zavzela stališče, da posebna ureditev za vlaganje vlog, vloženih po pooblaščencu, ki je odvetnik, ni protiustavna, ker temelji na informacijskem sistemu za podporo elektronskemu poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti, iz katerega so izključene le tiste stranke postopka, ki jih v postopku ne zastopa odvetnik in so s tem pozitivno diskriminirane.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - poseg v pravnomočno odločbo
Ob ugotovitvi, da ni naknadno najdenega premoženja, ki bi bilo last zapustnice, je pravilna odločitev sodišča o zavrženju predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00014441
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 337. ZNP člen 37.
razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - ocena vrednosti - višina odškodnine - nedopustne pritožbene novote - namenska raba zemljišč - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče
V cenitvah, ki ju je sodišče upoštevalo, sta bili parceli ocenjeni po stanju pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen. Po namenski rabi zemljišč parceli ležita na območju kmetijskih zemljišč in gozdov in ne na območju stavbnih zemljišč. Parceli se nahajata v trasi že rekonstruiranega odcepa državne ceste. Ker je nasprotna udeleženka trdila, da bi morali biti parceli ocenjeni kot gradbeni, jo je sodišče na naroku pozvalo naj z izvedencem dokaže dejansko namensko rabo zemljišča pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen, čemur je nasprotna udeleženka nasprotovala, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo stanje pred spremembo namembnosti.
najemna pogodba - najemnina in stanovanjski stroški - uporaba najetega stanovanja - pravni naslov za uporabo stanovanja - dolžnost plačila stroškov - izselitev iz stanovanja - sprememba naslova prebivališča - izpraznitev in izročitev stanovanja - spor majhne vrednosti
Toženka je dolžna plačati stroške, povezane z uporabo spornega stanovanja, ker ga je kljub prenehanju pravnega naslova še vedno uporabljala. Stroške je dolžna plačevati tudi oseba, ki je v stanovanju sprva bivala skladno z najemno pogodbo, nato pa je po prenehanju pogodbe z uporabo stanovanja nadaljevala. Toženkina obveznost tako ni prenehala s tem, ko je ta s svojo večletno dejansko uporabo stanovanja bivanje omogočila še svojemu nekdanjemu partnerju.
Toženka ne zanika, da je partner začel uporabljati stanovanje z njeno privolitvijo. Kakšno je bilo njuno medsebojno razmerje, ni pravno relevantno v odnosu do tožnice, ki se je njuni dogovori ne tičejo. Če je toženka uporabo stanovanja prepustila partnerju, se s takšnim enostranskim ravnanjem plačila dolgovanih stroškov ni mogla razbremeniti.
stvarna pristojnost - sklep o stvarni nepristojnosti - pristojnost pravdnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega sodišča - delovno razmerje - odškodninski spor med delavcem in delodajalcem - atrakcija pristojnosti
Prvi toženec je bil glavni izvajalec in naročnik dela in ne delodajalec toženca, zato zanj pristojnost delovnega sodišča v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDSS-1 ni podana, pač pa je podana pristojnost splošnega sodišča. Pristojnost delovnega sodišča tudi ni podana glede druge toženke, saj ne gre za zavarovalnico delodajalca, pač pa za zavarovalnico prvega toženca. Drugi odstavek 5. člena ZDSS-1 namreč ureja atrakcijo pristojnosti delovnega sodišča za odškodninske spore iz istega škodnega dogodka, v katerem delavec (tožnik) zahteva odškodnino od svojega delodajalca, če je poleg delodajalca tožena tudi delodajalčeva zavarovalnica.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - preprečitev težko nadomestljive škode - ogroženost otroka - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Zgolj želja mladoletne deklice, da bi živela pri očetu, za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe ni zadostna.
Ker iz mnenj oziroma poročil ne izhaja takšna ogroženost otroka, ki bi zahtevala takojšnje ukrepanje, je pravilna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/5, 167, 167/1, 167/2, 249, 249/1. OZ člen 642.
postopek za zavarovanje dokazov - odmera nagrade izvedencu - strokovna institucija - podjemna pogodba - stroški v postopku za zavarovanje dokazov - stroški postopka
V primeru, ko sodišče izvedeniško delo zaupa strokovni instituciji, ki nima statusa sodnega izvedenca, kot je primer v obravnavani zadevi, zanjo ne veljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Izvedenčeva pravica do plačila za opravljeno delo se v takem primeru presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Glede na naravo zaupanega dela je pri presoji utemeljenosti priglašene nagrade in stroškov treba izhajati iz splošnih pravil o podjemni pogodbi. Zanjo se plačilo določi s pogodbo (dogovorom) med sodiščem kot naročnikom in izvedencem - bodisi po njegovem ceniku bodisi po njegovem predračunu oziroma ponudbi.
Delo, naloga izvedenca, ki ga je postavilo sodišče, se sme stroškovno obravnavati le v okviru procesne ureditve iz ZPP.
odvzem poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - uvedba postopka po uradni dolžnosti - sklep o začetku postopka - kontradiktornost - pravica do izjave
Z izpodbijanim sklepom je zgolj začet postopek za (delni ali popolni) odvzem poslovne sposobnosti, zato se ob njegovi izdaji še ne ugotavlja dejstev, od katerih je odvisna odločitev o odvzemu poslovne sposobnosti. Glede na tretji odstavek 45. člena ZNP v tej fazi še ne gre za kontradiktoren postopek oziroma prvo sodišče ni bilo dolžno udeleženki že pred izdajo sklepa o začetku postopka omogočiti, da uveljavi pravico do izjave. Izvajanje dokazov in oprava procesnih dejanj bosta sledila v nadaljevanju postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013611
ZOZP člen 7, 15. ZVCP-1 člen 63, 65, 67, 113. OZ člen 131, 154, 154/1. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1, 4. ZPP člen 72, 72/2, 282, 282/2.
zavarovalni primer -prometna nesreča - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - civilna odgovornost - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - običajna funkcija vozila - uporaba motornega vozila - parkiranje - ugasnjen motor - zasebno parkirišče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prekršek, s katerim je bila povzročena prometna nesreča - krivdna (so)odgovornost oškodovanca (kolesarja) - vinjenost voznika - regres zavarovalnice - trčenje v stoječe vozilo
V sodbah Sodišča EU je bilo izkristalizirano stališče, da mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki so običajna na njenem ozemlju, krita z avtomobilskim zavarovanjem.
Direktivo je treba razlagati tako, da pojem "uporaba vozil" ni omejen na prometno situacijo, torej na uporabo na javni površini, ampak ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Gre torej za uporabo vozila kot prevoznega sredstva, vendar tudi v trenutku, ko je le to v nepremičnem stanju parkirano na zasebnem parkirišču.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014511
KZ-1 člen 87, 87/1, 87/2, 199, 199/1.. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/2, 129.a/6.
zaposlovanje na črno - izrek denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz izreka napadene sodbe, je pravilna. Obsojenec v roku dveh mesecev, ki je bil določen s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru K 15912/2017, z dne 11. 4. 2017, z njo izrečene denarne kazni v višini 1.074,00 EUR ni plačal, vsled česar je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo, da se denarna kazen izvrši tako, da se nadomesti z zaporom 15 dni.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - verjetnost terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - trditvena podlaga
Dolžnik prvostopenjskemu sodišču očita kršitev načela dispozitivnosti, ker naj bi sodišče odločilo brez trditvene podlage v predlogu za izdajo začasne odredbe oz. je pomanjkljivo trditveno podlago nadomestilo s sklicevanjem na dokaze. Posledično je po stališču pritožnika izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Gre za v predlogu manjkajočo, pa za presojo veljavnosti odpoklica kreditov in s tem njune zapadlosti v plačilo odločilno dejstvo kršitve kreditnih pogodb z dolžnikovo prostovoljno sprožitvijo postopka zaradi insolventnosti.
Pogodba ustvarja obveznosti le za pogodbeni stranki, zato tudi le-ti lahko kršita pogodbene obveznosti. Ko upnik v točki 29 predloga za izdajo začasne odredbe govori o nastopu dogodkov, ki pomenijo kršitve po obeh kreditnih pogodbah - to je obstoju insolventnosti dolžnika in vložitvi predloga za začetek postopka izredne uprave, torej s tem logično navaja kršitev pogodbenih obveznosti nasprotne pogodbene stranke obeh kreditnih pogodb, to pa je bil le dolžnik kot kreditojemalec. S tem, ko se je upnik skliceval na okoliščine, ki pomenijo kršitev pogodbe, je torej implicitno zatrjeval tudi, da je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti vložil sam dolžnik.
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 57, 58, 58/3. ZPP člen 337, 337/1.
napačno vročanje - naslov za vročanje - notarski zapis - odstop od pogodbe - vročanje opomina - predčasna zapadlost terjatve - odgovor na ugovor - dogovor strank o vročanju - sprememba naslova dolžnika - obvestilo o spremembi naslova - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - nedopustne pritožbene novote
Pravi naslov za vročitev opomina s pozivom za plačilo in odstopa od pogodbe dolžniku bi bil zgolj naslov iz kreditne pogodbe, za katerega sta se stranki izrecno dogovorili, ali nov naslov, za katerega bi upnik dokazal, na kakšen način in kdaj mu ga je dejansko sporočil dolžnik. Le s pošiljanjem pošiljk na tak naslov bi upnik izkazal, da je pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti, kar bi imelo za posledico predčasno zapadlost celotne neplačane terjatve.