ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/2-2(1), 400, 400/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - desetletna doba po pravnomočnosti odločitve o odpustu obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Odpust obveznosti ni dovoljen, če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa še ni preteklo 10 let. Glede na izrecno zakonsko določbo dolžnica ne more doseči morebitnega ponovnega odpusta obveznosti, dokler ne preteče deset let od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo njenemu predlogu za odpust obveznosti ugodeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00089866
ZFPPIPP člen 227, 231. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 188, 188/2, 188/3, 191, 275, 404, 405.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - več predlogov za začetek stečajnega postopka - ista terjatev - plačilo terjatve - deljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - odgovornost več oseb za isto škodo - obveznost z več dolžniki - solidarna odgovornost - solidarna obveznost dolžnikov - domneva enakih deležev - delitev na enake dele - izjema - izpolnitev s subrogacijo - subrogacija po zakonu - pravni interes za izpolnitev obveznosti - pravica izpolnitelja do povračila - neupravičena obogatitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - odločitev o stroških - sklep o končanju stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko je predlog prvega upnika za začetek stečaja nad dolžnikom zavrnilo, čeprav je z istim sklepom nad dolžnikom začelo stečajni postopek. Predloga prvega in drugega upnika v konkretnem primeru nista enaka le glede zahtevka, temveč je enaka tudi terjatev, na katero se opirata in na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka. Gre za isto odškodninsko terjatev zoper dolžnika, ki je bila pravnomočno prisojena prvemu upniku, ki jo je tudi uveljavljal v predlogu za začetek stečaja (v celotnem znesku), nato pa je nanjo (v polovičnem znesku) enak predlog oprl še drugi upnik, ki je to terjatev med predhodnim postopkom plačal prvemu upniku kot solidarni zavezanec v izvršbi. Dolžnikova zaveza s tem plačilom ni prenehala; obveznost, ki jo je imel prej do prvega upnika, ima sedaj (v polovični vrednosti) do drugega upnika.
V opisanih okoliščinah je sodišče prve stopnje sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilno oprlo na verjetno izkazano odškodninsko terjatev, ki je ob uvedbi postopka pripadala prvemu upniku, ob začetku postopka pa drugemu upniku. Ker je na tej podlagi izreklo pravno posledico, ki učinkuje za vse upnike in za katero se je ves čas zavzemal tudi prvi upnik (sprva na podlagi odškodninske terjatve, po njenem plačilu pa še na podlagi drugih terjatev zoper dolžnika, ki še niso bile plačane), ni imelo podlage za zavrnitev njegovega predloga v izreku sklepa.
Ker je verjetno izkazano, da sta deleža dolžnika in drugega upnika v škodi enaka, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik drugemu upniku dolguje polovico plačanega zneska odškodninske terjatve (188., 404. in 405. člen OZ). Na odločitev o dolžnikovi pritožbi ne more vplivati stališče drugega upnika, da z dolžnikom ni v razmerju solidarnih dolžnikov, saj to še ne pomeni, da ni upravičen do regresa zoper dolžnika. V to njegovo upravičenje določba 191. člena OZ ne posega že zato, ker se nanaša na kondikcijski zahtevek plačnika (drugega upnika) do prejemnika plačila (prvega upnika), in ne morda na plačnikov regresni zahtevek do dolžnika. Drugi upnik je plačilo prvemu upniku opravil v izvršilnem postopku, ki je zoper njega tekel na podlagi pravnomočne sodbe, in sicer po tem, ko je bil njegov ugovor zoper sklep o izvršbi pravnomočno zavrnjen, zato je imel za plačilo dolžnikovega dela dolga pravni interes. Če bi se drugi upnik (na podlagi izrednega pravnega sredstva) uspel razbremeniti solidarne obveznosti, bi zaradi plačila dolžnikovega dolga, ki ga je opravil v opisanem položaju, to plačilo lahko izterjal od dolžnika na drugi pravni podlagi (275. člen OZ).
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44, 44/3. SPZ člen 105, 105/6.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - pretekla raba zemljišča - urbanistično arhitekturna zasnova - normalna funkcija objekta - samostojen objekt - objekt zunanje ureditve - pomožni objekti - garaža kot pomožni objekt - nelegalna gradnja garaže - neskladnost s prostorskimi akti - dvorišče - stavbišče - delitev parcel - nastanek novih parcel - parkirna mesta - podržavljanje - splošno ljudsko premoženje - družbena lastnina - imetništvo pravice uporabe zemljišča - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico - pridobitev lastninske pravice - vračanje nacionaliziranih zemljišč - denacionalizacijski postopek - akt izdan v denacionalizacijskem postopku - vsebina denacionalizacijske odločbe - celovita dokazna ocena - dokaz s sodnim izvedencem - moratorij
Navedbe predlagateljev o temeljni zasnovi stavbnega kompleksa ob gradnji, ki jih ponavljajo v pritožbi, je sodišče prve stopnje ovrednotilo, a je pravilno kot odločilne upoštevalo okoliščine v obdobju po podržavljenju do uveljavitve ZLNDL. Bistveno je, kako je bil obseg zemljišča, potrebnega za redno rabo stanovanjske stavbe, opredeljen v obdobju družbene lastnine s strani pristojnih organov, ki so upravljali s stanovanji in poslovnimi prostori.
Presoja o pridobitvi lastninske pravice ni v domeni izvedenca, ampak sodišča.
Odločitev o 70 % razbremenitvi toženkinega zavarovanca temelji na ugotovitvah, - da voznik avtobusa ni kršil cestnoprometnih predpisov, - da je voznik opazil tožnico, da teče po pločniku, a je lahko utemeljeno pričakoval, da ne bo nenadoma stopila na vozišče, - da je voznik takoj, ko jo je zaznal, pravilno izvedel manever zaviranja in umikanja v levo, a trka ni mogel preprečiti, - da voznik ni bil dolžan (že v trenutku, ko je zagledal tožnico) zmanjšati hitrosti pod 5 km/h, - da tožnica kot peška ni smela hoditi po vozišču in še manj nenadoma stopiti nanj, - da je s svojim ravnanjem kršila tretji odstavek 83. člena ZPrCP, - da je bilo njeno ravnanje nepremišljeno, skrajno neskrbno, izjemno tvegano ter življenjsko nevarno in ga njena pozornost, usmerjena na lovljenje avtobusa, ne more opravičiti.
Ovrednotenje tožničinega prispevka (70 %) ima oporo v stališčih sodne prakse o razporeditvi odgovornosti v primerih, ko upravljavcu motornega vozila ni bilo dokazano neskrbno ravnanje. V teh primerih je bil prispevek oškodovanca (pešca) ovrednoten v deležu 70 ali 80 %, v nižjem deležu, a še vedno 60 %, pa le v primeru, ko je bil oškodovanec otrok, ki mu ni (bilo) mogoče očitati neskrbnosti, in v situaciji, ko voznikovo ravnanje ni bilo brezhibno, a v primerjavi z neskrbnostjo oškodovanca minorno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087957
SZ-1 člen 98, 112, 112/2. SPZ člen 48. OZ člen 190.
zahtevek za povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj najemnika - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - veljavnost najemne pogodbe - oddaja solastne nepremičnine v najem - odpoved najemne pogodbe - neupravičena obogatitev - zapadlost zahtevka - prehod koristi - uporaba stanovanja - prenehanje uporabe stanovanja
Tožnik hišo tožencev zaseda brez pravnega naslova in se zato ne more sklicevati na določbo drugega odstavka 112. člena SZ-1, po kateri lastnik v primeru odpovedi najemne pogodbe ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne vlaganj po 98. členu SZ-1.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087902
ZIZ člen 53, 268, 272, 277.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - postopek za določitev najemnika stanovanja - najemnik stanovanja - neposredna posest najemnika - soposest stanovanja - učinkovanje začasne odredbe - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je za čas do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku z izdano začasno odredbo za najemnico stanovanja določilo predlagateljico. Takšna začasna odredba učinkuje že z njeno izdajo in daje predlagateljici pravico do izključne uporabe tega stanovanja. Dokler takšna začasna odredba velja (zoper njo je sicer nasprotni udeleženec vložil ugovor, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo), nasprotni udeleženec ne more uspeti s predlogom, s katerim predlaga nasprotno od odločitve v izdani začasni odredbi, to je, da se mu omogoči soposest stanovanja.
URS člen 15, 15/3, 29, 36. KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 148, 148/1, 164, 220, 245, 247.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ogled kraja dejanja - nujno preiskovalno dejanje - odredba za hišno preiskavo - pričakovana zasebnost - zaseg - zaseg predmetov - nedotakljivost stanovanja - zaseg droge - zapisnik o zasegu predmetov - dokazno sredstvo - pravica do učinkovite obrambe
Na podlagi upravičeno ugotovljene potrebe po neposredni zaznavi, ali se na določenem področju dejansko nahaja prepovedana droga konoplja kot predmet, ki se mora vzeti po določbah kazenske materialne zakonodaje in hkrati predstavlja dokazilo v kazenskem postopku, pri čemer je narava stvari (možnost uničenja rastlin) terjala zaseg ter zavarovanje najdenih sadik še pred začetkom preiskave, so policisti utemeljeno ravnali po določbah členov 164, 220, 245 in 247 ZKP.
Kljub temu torej, da imajo pritožniki prav glede vsebine, ki se nanaša na pojem tradicionalnega slovenskega kmetijskega gospodarstva, in nanjo vezano pravico lastnika, da svojo lastnino nemoteno uporablja, ter obveznost tretjega, da v to lastnino ne posega, te opredelitve ne terjajo ugotovitve, da so policisti v zasebno lastnino obtoženega B. A. posegali v okoliščinah, za katere določba člena 36 Ustave RS terja odredbo za hišno preiskavo.
S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da področje, na katerem so policisti opravili ogled, ter poti, po katerih so na to področje dostopali, niso ograjeno območje, hkrati pa nič od navedenega tudi ni predstavljalo dela zaključenega prostora, v katerem bi oseba, kot naslovnik ustavno določenih človekovih pravic in svoboščin, ter njej bližnje osebe bivale skrito pred očmi javnosti in v katerega bi spustile le tiste, ki jim dovolijo vpogled v najbolj intimne sfere svojega življenja.
Korektno branje obrazložitve izpodbijane odločitve terja zaključek, da je sodišče prve stopnje navedeno dejansko okoliščino izpostavilo v povezavi z naravo področja, na katerega so dostopali policisti, in upravičeno ocenilo, da je odsotnost ograje, skupaj z dejstvom, da ni šlo za bivalne prostore, izraz nižje stopnje pričakovanja (absolutne) skritosti pred očmi tretjih, zaradi česar je ugotovitev, da odredba za hišno preiskavo za postopanje policije ni bila na mestu, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna, pa čeprav vstop tujca na zasebno zemljišče lahko, v določenih primerih, predstavlja kršitev pravice do zasebne lastnine kot ustavne kategorije.
V zvezi s pritožbeno kritiko v tem delu sodišče druge stopnje poudarja, da navedena listinska dokumentacija v potrebni meri omogoča prepoznati ključne značilnosti delovanja policije v predkazenskem postopku v zvezi z bistvenim obremenilnim dokazom, navedeno pa zagotavlja, kljub odsotnosti formalnega zapisnika o zasegu, obema obtožencema uresničevanje pravice do učinkovite obrambe.
Zapisnik o zasegu lahko predstavlja dokazno sredstvo za ugotavljanje pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi s pridobivanjem obremenilnih dokazov, vendar pa njegova odsotnost ne terja neizpodbojne domneve, da so bili dokazi pridobljeni na nedovoljen način.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00087958
SZ-1 člen 25a, 29, 29/2, 29/4, 29/5. SZ-1E člen 41. ZKN člen 99, 99/2.
etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sklep etažnih lastnikov - delitev stavbe - razveljavitev sklepa - potrebna večina za sprejem sklepa - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - posli rednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe
V pritožbenem postopku ni sporno, da soglasje etažnih lastnikov za delitev stavbe ni bilo doseženo. Ker sklep o delitvi stavbe ni bil veljavno sprejet in zato ne velja, predlagatelj ne more zahtevati njegove razveljavitve.
ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1, 11/2. OZ člen 168, 168/1, 168/3. ZPP člen 212.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - splošno znana dejstva - zavrnitev vstopa v republiko slovenijo - nezmožnost vrnitve na dom - prisilna mobilizacija v tujo vojsko - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dobiček - izguba zaposlitve - odškodnina za nepremoženjsko škodo - nastanek večje škode - duševno trpljenje oškodovanca - posttravmatska stresna motnja - psihične težave - dokazovanje z izvedencem - pravna in dejanska vprašanja - napačna uporaba materialnega prava
Tožnik je bil že na poti nazaj na delo, po rednem teku stvari bi nadaljeval svoje delovno razmerje za nedoločen čas na A. Namesto tega je bil mobiliziran, dve leti trpel vojne grozote in postal nesposoben za delo. Sklepanje, da tožnik ni dokazal vzročne zveze med izbrisom in izgubo zaposlitve (odpovedjo), češ da ni klical delodajalca, je zato napačno, saj je službo izgubil, ker se ni vrnil na delo (ker tega ni mogel), ne zato, ker delodajalca o tem ni obvestil.
Za vse ugotovljene neugodnosti, ki jih je treba pripisati izbrisu, pri čemer ni zanemarljiv njegov vpliv na res izjemno težke psihične posledice, ki jih je utrpel tožnik (celo delovna nezmožnost zaradi psihičnih težav, čeprav je bil izbris "le" eden od več dejavnikov, ki so do tega privedli), je slednji upravičen do višje odškodnine.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - razveljavitev sklepa - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - brezplačna pravna pomoč - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba
Napačen pravni pouk tožnici ne more dati pravic, ki ji po zakonu ne pripadajo.
Ker je bila (ravno) ugodilna odločba Bpp 001/2024, čeprav izdana v drugem postopku, temeljni razlog (delne) razveljavitve predhodnega sklepa sodišča prve stopnje, bi moralo (vsaj) potem, ko je prišlo do drugačnega rezultata (ugotovljenega materialnega položaja tožnice), kot izhaja iz le-te, dejansko stanje dodatno raziskati. Splošno znano dejstvo je, da zunajzakonske skupnosti povečini niso uradno prijavljene in torej vidne v uradnih evidencah, kot je E-risk. Izostanek takšne preveritve podatkov zbuja resen dvom v pravilnost vsebinske presoje taksnega predloga in s tem uporabe materialnega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088147
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - verjetnost izkazane terjatve - težko nadomestljiva škoda - pravica do izjave - pojasnilna dolžnost banke - predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje je pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe uporabilo evroskladno razlago pravnega standarda težko nadomestljive škode 272. člena ZIZ, pri čemer se je pravilno oprlo na novejšo sodno prakso in odločbo SEU C-287/22.
Če stranka sabotira izvedbo ključnega dokaza, ima sodišče tako v načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) kot tudi v določbi tretjega odstavka 252. člena ZPP oporo, da takšni stranki odreče verodostojnost.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3, 210, 210/1, 213, 213/1.
zapuščina - zapuščinski postopek - prekinitev postopka - upravitelj zapuščine - spor med dediči - naloge upravitelja zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - dedna pravica - dedna nevrednost
Pri odločanju o predlogu za določitev upravitelja zapuščine mora zapuščinsko sodišče raziskati, kje v skupnosti potencialnih dedičev se pojavljajo težave pri upravljanju in ali se te nanašajo na celotno zapuščino ali le na njen del ter glede na to ugotoviti, katere naloge naj se določijo upravitelju, da bo zaznana upraviteljska težava (blokada) premoščena. Upoštevajoč vrsto in obseg nalog ter morebitnih drugih okoliščin mora oceniti, ali se lahko naloge upravljanja zaupajo komu izmed dedičev (lahko tudi več dedičem - vsakomur določen del) ali tretji osebi.
Pri tehtanju, katero od strank zapuščinskega postopka napotititi na pravdo, so skladno s sodno prakso pomembne konkretne okoliščine posameznega primera in upoštevanje zakonskih domnev.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00088068
OZ člen 131. ZVZD-1 člen 5, 12, 19. ZDR-1 člen 45, 179.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - zavarovanje odgovornosti delodajalca - poškodba na delu - potek delovnega procesa - organizacija delovnega procesa - padec na slabo vzdrževanih tleh - pravice in dolžnosti delavcev - zdrs na spolzkih tleh - spolzka tla - neočiščena površina - pohodna površina - hrana - varstvo pri delu - opustitev čiščenja - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - primerna obutev
Zavarovanec toženke bi za konkretno delo moral predvideti, da tekom avtomatiziranega delovnega procesa pri povečanem obsegu dela zaradi slabše kvalitete kruha delavci ne bodo mogli ustrezno čistiti tal in da bodo zato neočiščena tla, posuta z drobtinami, bolj drsna. Zato bi moral zagotoviti bodisi manj drsečo pohodno površino ali pa dodatne delavce, ki bi med delom čistili tla, kot je to tekom postopka navajala že tožnica.
ZPP člen 100, 205, 205/1, 205/1-1, 210, 339, 339/2, 339/2-11.
smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči stranke - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Sklep glasi na osebo, ki je med postopkom umrla. Umrla oseba pa nima sposobnosti biti pravdna stranka oziroma udeleženka postopka, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
tožba za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - prometna nesreča - obstoj škodnega dogodka - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - poškodbe - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - neverodostojnost priče
Kot izhaja iz 9. točke obrazložitve, sta policista opravila tudi ogled vozila, ki naj bi po trditvah tožnice trčilo vanjo. Tožnica je opisovala, da je voznik vozil hitro (v pritožbi navaja, da ni bilo velike hitrosti) in da je padla na avto, iz izpovedi obeh policistov pa je razvidno, da na vozilu ni bilo sledov stika. Avto je bil umazan, o čemer pričajo tudi fotografije v spisu, in bi se, kot je pojasnil policist C. C., če bi oseba padla na avto, videla odrgnina ali vsaj sledovi obdrsanja umazanije, a tega ni bilo. Sodišče je ob navedenem (kljub dejstvu, da je do nesreče prišlo zvečer) utemeljeno verjelo policistoma in ob upoštevanju vseh dokazov zaključilo, da do zatrjevane prometne nesreče s trčenjem vozila zavarovanca toženke v tožnico kritičnega večera ni prišlo in telesne poškodbe, ki jih je opisovala tožnica, nimajo vzroka v prometni nesreči.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - podaljšanje zadržanja osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - izvedensko mnenje - ogrožanje zdravja in premoženja - sorazmernost in nujnost ukrepa
Sodišče prve stopnje je v postopku pravilno preverilo, ali so za predlagano podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00088007
SZ-1 člen 5, 5/2, 5/4, 20, 21. SPZ člen 105, 105/2, 105/3. ZVEtL-1 člen 23. ZZK-1 člen 3, 3/2, 3/2-4.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - skupni del stavbe - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - namembnost prostorov - pohodna terasa - streha - funkcionalnost stavbe - razlaga zakonskih določb - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Odločitev sodišča prve stopnje je posledica pravilne materialnopravne razlage in vrednotenja 20. člena SZ-1 in 21. člena SZ-1 ter drugega in četrtega odstavka 5. člena SZ-1, ki ob upoštevanju pravne teorije in sodne prakse, določa funkcionalnost kot vrednostni temelj, s katerim se opredeljuje pravni institut posebnih skupnih delov zgradbe, ki so namenjeni skupni rabi več lastnikov posameznih delov. Zato je mogoče dilemo, ali neki element spada v posamezni skupni del ali med skupne dele, rešiti z njegovo namembnostjo. Namenska raba je torej osrednja sestavina vrednotenja, na podlagi katere posamezni etažni lastnik izkaže interesni in vrednostni temelj za uporabo posebnega skupnega dela - gre za enega ključnih dejavnikov, ki določa, kako lahko vsakokratni lastnik uporablja posamezni del. Namembnost spornega dela je v pohodni terasi, do katere je možen dostop le iz stanovanja št. 3. Gradbeni elementi, ki se nahajajo pod teraso in nad stropom stanovanja št. 2, so skupni del zgradbe, zato ni pravne podlage, ki bi dopuščala, da bi se za posebni skupni del zgradbe št. 6 vzpostavila solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov stanovanju št. 2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00087839
DZ člen 83, 83/1. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17/3. URS člen 22, 23.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - aktivna legitimacija za tožbo - aktivna legitimacija upnika - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - jezikovna razlaga - namenska razlaga zakona - sklepanje a maiori ad minus
V primeru, da upnik, ki razpolaga s seznamom izvršilnih naslovov, ne bi imel možnosti vložitve tožbe po 83. členu DZ, bi mu bili s tem v primerjavi z upnikom, ki ima druge vrste izvršilni naslov, kršeni pravica do enakega varstva pravic (22. člen URS) in pravica do učinkovitega sodnega varstva (23. člen URS).
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - sklep o zavrnitvi predloga - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok - pravnomočna odločba - pravica do učinkovitega sodnega varstva - bistveno spremenjene okoliščine - ogroženost otroka - največja korist otroka - skupno starševstvo - enakopravnost staršev - obseg stikov - stanje ob zaključku glavne obravnave - polnoleten otrok - prenehanje starševske skrbi - cilj - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
O spremembi zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo se odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave.
Predpostavlja se, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o dodelitvi mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka v teh postopkih. Sodišče tako ponovno ne ugotavlja, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za varstvo in vzgojo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa se ugotavlja, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka.
Okoliščina, da so se od odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo materi povečali stiki očeta z otrokoma, s katero je predlagatelj utemeljeval predlog za spremembo odločitve glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, ni takšne narave oziroma ne predstavlja spremenjene okoliščine glede na okoliščine, ki jih je sodišče ugotovilo v predhodnem postopku, in ki bi od sodišča terjale poseg v pravnomočno sodbo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kar pritožbeno ni sporno, oče nasproti materi ni bistveno spremenil načina komuniciranja kot tistega dejavnika, ki je bil eden glavnih ovir za odločitev o skupnem varstvu in vzgoji. Tudi predlog CSD, da bi s skupnim starševstvom odpadle težave glede preživnine, kjer imata stranki največ težav, ne predstavlja bistveno spremenjene okoliščine. Pa tudi sicer gre bolj za predvidevanje CSD, brez utemeljene strokovne podlage.