ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - končni seznam preizkušenih terjatev - prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku
Iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki se nahaja tudi v elektronskem spisu sodišča prve stopnje, izhaja tako prijava izterjevane terjatve kot ločitvene pravice, zato bi sodišče prve stopnje ločitveno pravico moralo obdržati v veljavi.
podjemna pogodba - nepravilna izpolnitev - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - cesija - zavrnitev računa - obstoj terjatve
V primeru, ko izvajalec pravočasno grajane napake ne odpravi, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža kupnino, ali odstopi od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ). Ker lahko od navedenih treh jamčevalnih zahtevkov naročnik izbere le enega, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v obravnavani zadevi toženka ne more z ugovorom uspešno uveljaviti dodatnega jamčevalnega zahtevka za opravljeno čiščenje plakatnih mest, ker je že izbrala zahtevek za odpravo napake na podjemnikove stroške, ki ga uveljavlja s samostojnim tožbenim zahtevkom pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti.
Z izdajo soglasja sodišča za plačilo stroškov stečajnega postopka se upravitelj ne razbremeni odgovornosti za pravilno posredovanje podatkov o obstoju terjatev, ki spadajo med občasne stroške stečajnega postopka (tretji odstavek 102. člena ZFPPIPP). Sodišče preveri temelj in višino plačil, v kolikor se tekom postopka izkažejo kot sporna. Znesek, ki je predmet tega pritožbenega postopka, se nanaša občasne stroške stečajnega postopka, povezane z vlaganji v nepremičnino v lasti dolžnika, ki so v predlogu upraviteljice specificirani do te mere, da sodišče prve stopnje ni imelo utemeljenega razloga za dvom v njihov temelj in višino, s priloženimi specificiranimi računi in delovnimi nalogi izvajalcev pa so tudi izkazani. Upoštevajoč vsebino predloga in njemu priloženih listin je imel pritožnik vse potrebne podatke, da bi lahko kateremu koli od stroškov oporekal tako po vsebini kot po višini. Takšnega ugovora ni vložil, dvoma v upraviteljičin predlog pa tudi ni vzbudil s pavšalnim pritožbenim očitkom, da so priglašeni stroški nespecificirani in neizkazani.
Če predlog ni dovoljen, je odveč vsaka vsebinska presoja, še zlasti v sklepu, s katerim sodišče predlog kot nedovoljen zavrže. Nepravilno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru uradne presoje, ali obstojijo razlogi za razrešitev upravitelja, pritožničine navedbe obravnavati in se do njih opredeliti. Tudi, če bi sodišče prve stopnje samo (ali na dolžničino obvestilo o kršitvah) ugotovilo nepravilnosti, zaradi katerih bi bilo potrebno upravitelja razrešiti, bi bila odločitev izpodbijanega sklepa, s katerim je bil dolžničin predlog za razrešitev upravitelja kot nedovoljen zavržen, še vedno pravilna.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - umik pritožbe - stroški v postopku zavarovanja - pravdni stroški po uspehu
Večinska sodna praksa zastopa stališče, da se o stroških izdaje začasne odredbe, ki je bila predlagana in izdana med pravdo, odloča ob upoštevanju končnega uspeha v pravdi. Ne gre za samostojen postopek. Stroški postopka v zvezi z (med pravdo) izdano začasno odredbo, so potemtakem del pravdnih stroškov, o katerih se odloči ob koncu pravdnega postopka, praviloma glede na končni uspeh v pravdi po 154. členu ZPP.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - obresti po začetku stečajnega postopka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - novela ZFPPIPP-H
Sodna praksa je že zavzela stališče, da mora sklep o končanju postopka osebnega stečaja tudi v postopkih, ki so se pričeli pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H v delu, s katerim sodišče naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev, določiti tudi obresti, ki tečejo po začetku stečajnega postopka. Po prvem odstavku 256. člena ZFPPIPP se obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti, po kateri so se obrestovale terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, z začetkom stečajnega postopka spremeni tako, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri.
razlogi za prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - ničnost upravne odločbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - vloženo izredno pravno sredstvo
V sodni praksi je enotno sprejeto stališče, da razloga za prekinitev ne predstavlja niti dejstvo, da je proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo.
O ničnosti upravne odločbe lahko odloči le upravni organ po pravilih ZUP o izreku ničnosti upravnih odločb. Do morebitnega izreka ničnosti upravne odločbe je sodišče na s tako odločbo vzpostavljeno lastninsko pravico v korist upravičencev vezano in je ne more obiti.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - vložek posebnega premoženja - davčni dolg - sprememba izpodbijane sodbe
Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče pri ovrednotenju prispevka tožencev k ustvarjanju skupnega premoženja premalo upoštevalo vložek posebnega premoženja druge toženke, ki je presegal polovico celotne kupnine za nakup spornih nepremičnin.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - izpodbijanje odločbe o stroških postopka - delno izpodbijanje odločbe - podlaga za izračun sodne takse - vrednost spornega predmeta - taksa glede na vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - obseg izpodbijanja na pritožbeni stopnji - vrednost izpodbijanega dela odločbe - napačna uporaba materialnega prava - napačno odmerjena taksa - določitev nove višine sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse
Pri odmeri sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških je treba upoštevati obseg izpodbijanja stroškovne odločitve.
kolizijski skrbnik otroka - razrešitev skrbnika - razlogi za razrešitev - zavrnitev predloga - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - naloge skrbnika
Skrbnica si je prizadevala vzpostaviti stik z deklico, da bi njeno mnenje lahko predstavila sodišču. S tem, ko se je poskusila pogovoriti z deklico v prostorih šole (ob sodelovanju strokovnih delavcev šole in CSD), ni ravnala niti nezakonito niti neskrbno. Tudi v skrbničinem sodelovanju v multidisciplinarnem timu, ki ga je oblikoval CSD z namenom pridobitve potrebnih informacij in izdelave ocene ogroženosti, niso izkazane nepravilnosti.
oprostitev plačila sodne takse - tuj državljan - zakonska domneva - načelo vzajemnosti - dvom o vzajemnosti - poizvedbe sodišča - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je tožnica državljanka Španije. Tuji državljani so oproščeni plačila sodnih taks že po zakonu, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost (prvi odstavek 10. člena ZST-1). Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, sodišče zaprosi za pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje (drugi odstavek 10. člena ZST-1). Ker sodišče teh pravno relevantnih dejstev pri svoji odločitvi (še) ni ugotavljalo, je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - dokaz zapadlosti terjatve - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - dokaz o opominu - dolžna skrbnost odvetnika
Usklajeno stališče v sodni praksi je, da za izkazovanje pogoja po drugem odstavku 20. člena Zakona o potrošniških kreditih ne zadošča zgolj dokaz o oddani pošiljki, pač pa mora banka kot upnik dokazati, da je dolžniku odstop od pogodbe poizkusila vročiti in je zato izostanek vročitve opomina na strani dolžnika. Slednje si lahko zagotovi s povratnico, ki bi, če dolžnik vročilnice ne bi želel podpisati, dokazovala vsaj neuspešno vročitev zaradi nesprejetega pisanja oziroma z izpiskom o vročitvi ali poteku vročitve, ki bi ga upnik lahko pridobil od izvajalca poštnih storitev. Vrnjeno pismo pa upnik k obravnavani pritožbi prilaga šele prvič, ne da bi navedel kak opravičljiv razlog, zakaj naj tega ne bi mogel storiti že prej, zato pritožbi priloženo vrnjeno pismo predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Ravno zato, ker je sodišče prve stopnje tedaj upniku naknadno vročalo ugovor, glede katerega mu je v poprejšnjem pozivu, ker je najprej odločalo o predlogu za odlog izvršbe, pojasnilo, naj nanj ne odgovarja, bi upnik, zastopan po profesionalnem pooblaščencu odvetniku, moral toliko bolj skrbno pregledati novo prejeto sodno pisanje ter se ne more sklicevati, da poziva enostavno "ni opazil".
Upnik ima po veljavni ureditvi sicer prosto izbiro, koga bo predlagal za izvršitelja v posamezni izvršilni zadevi, kar pa ne pomeni, da je že zgolj zato kar samodejno upravičen do vseh stroškov, ki mu nastanejo s tem v zvezi. Navedeno se odraža tudi v določilu šestega odstavka 11. člena Pravilnika o taifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom, po katerem se v primeru, če je na predlog upnika za opravo izvršilnih dejanj postavljen izvršitelj s sedežem izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan, potni stroški, nastali na območju izven tega okrožnega sodišča, in dnevnice, ki pripadajo izvršitelju po določbah tega pravilnika, štejejo za stroške upnika in ne za izvršilne stroške. Takšna ureditev izhaja iz pravila, da upnik ni upravičen do vseh stroškov, ki so nastali v izvršbi, ampak le tistih, ki so bili potrebni za izvršbo. Izbira izvršitelja, ki ima sedež izven območja okrožnega sodišča, v katerega sodi okrajno sodišče, ki vodi izvršbo, pomeni za upnika stroškovno breme v delu stroškov, ki izvršitelju nastanejo od kraja njegovega sedeža do območja okrožja, ki vodi izvršbo. V takem primeru se kilometrina izračuna s pomočjo spletnega zemljevida, in sicer tako, da se ugotovi razdalja med sedežem oziroma naslovom dolžnika, ki opravlja rubež, in zunanjo mejo okrožja, ki vodi izvršbo. Razdalja in kilometrina od izvršiteljevega sedeža in mejo okrožja okrajnega sodišča, pod katero sodi dolžnik, je torej vedno upnikov strošek.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - bistveno spremenjene okoliščine - stroški preživljanja - neizkazanost pogoja
Pravnomočno določena preživnina se lahko spremeni, če se spremenijo potrebe preživninskega upravičenca ali zmožnosti preživninskega zavezanca, pri čemer morajo biti te spremembe bistvene in tudi zanesljivo izkazane.
DZ člen 157, 161, 162, 162/1. ZNP-1 člen 100, 108.
začasna odredba v družinskih zadevah - začasen odvzem otroka - omejitev starševske skrbi - ukinitev stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - kontradiktornost postopka - duševna bolezen - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je mld. A. pri očetu ogrožen, čeprav mu je bil s sodno poravnavo zaupan v varstvo in vzgojo. Začasni odvzem otroka očetu je tako nujen.
oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke
Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb pravilno ugotovilo višino povprečnega mesečnega dohodka. Tožnikove trditve o insolventnosti so pavšalne, niso izkazane in jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Glede stroškov prevoza na delo v višini 600 EUR tožnik v pritožbi sam navaja, da mu je delodajalec že povrnil navedeni znesek. V zvezi s stroški preživljanja mladoletne hčere pa tožnik priznava, da s plačili že več let zaostaja - preživnine torej ne plačuje, zato se njegov razpoložljivi dohodek ne zmanjšuje.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00092025
URS člen 26. ZBan-1 člen 350a. ZPSVIKOB-1 člen 3, 6, 48, 48/5. ZPP člen 108, 192, 192/1, 192/2.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualno sosporništvo - pristojno sodišče - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - Banka Slovenije - izključna krajevna pristojnost - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - odgovornost banke slovenije
V situaciji, ko pogoji za začetno eventualno sosporništvo niso izpolnjeni, mora sodišče s tožbo ravnati kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati, torej po 108. členu ZPP. Šele po tej fazi postopka bi sodišče prve stopnje lahko odločalo o svoji (ne)pristojnosti.
ZIZ člen 30, 55, 55/1, 55/1-2. ZPreZP-1 člen 3, 37, 38, 39, 39/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršnica - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - veljavnost izvršilnega naslova - izvršilna sredstva - obvezne sestavine - potrdilo o izvršljivosti - pravdni postopek
Iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ izhaja, da izvršilno sodišče mora preizkusiti vprašanje, ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov ali verodostojna listina. Iz navedene zakonske dikcije izhaja, da izvršilno sodišče preizkusi le vprašanje obstoja izvršilnega naslova, to pa je v primeru izvršnice, njeno popolnost v smislu prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1. Izvršnica mora vsebovati podatke o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti. To pomeni, da je podatek o pogodbi obvezna sestavina izvršnice. V konkretnem primeru je ta pogoj izpolnjen. Le izvršnica, ki ne vsebuje vseh sestavin iz prvega odstavka 39. člena, nima pravnega učinka.
Izvršilno sodišče torej le presoja v skladu z načelom stroge formalne legalitete pravilno sestavo izvršnice. Posledično v izvršilnem postopku ni mogoče odločati o veljavnosti oziroma neveljavnosti izvršilnega naslova kot o predhodnem vprašanju, za kar se neutemeljeno zavzema pritožnik, saj inštrumentarij izvršilnega postopka temu niti ni namenjen, temveč je ta presoja prepuščena sodišču v drugem, od izvršilnega postopka ločenem in zato primernem kontradiktornem (pravdnem) postopku. Vprašanje veljavnosti oziroma neveljavnosti izvršnice se lahko presoja kvečjemu v pravdnem postopku npr. po tožbi zaradi vračila neupravičeno izplačanih sredstev oziroma o morebitnem postopku po negativni ugotovitveni tožbi, da obveznost iz izvršnice ne obstoji.
Ko terjatev iz izvršnice zapade, se upnik lahko odloči ali bo izvršnico predložil v realizacijo banki ali bo na njeni podlagi začel izvršbo. Bistvena sestavina izvršnice je dolžnikova izjava, da bo upniku ob zapadlosti plačal v izvršnici določen denarni znesek. Z izvršnico dolžnik upnika nepreklicno pooblasti, da ob zapadlosti lahko zahteva izvršitev zneska, ki izhaja iz izvršnice, iz dolžnikovih denarnih sredstev pri banki, hkrati pa vsebuje dolžnikovo nepreklicno soglasje bankam, da v breme sredstev na njegovih računih izvršijo znesek, ki iz izvršnice izhaja. Če pa se upnik odloči, da bo na podlagi izvršnice zoper dolžnika pričel izvršilni postopek kot na podlagi izvršilnega naslova, pa veljajo določila ZIZ. Upnik lahko na podlagi izvršilnega naslova izbere katerokoli sredstvo izvršbe, ki jih določa ZIZ.
naknadno najdena oporoka - dodatni sklep o dedovanju
Pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso je stališče sodišča prve stopnje, da zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju tega, kdo je lastnik, niti odpravi morebitnih napak v drugih postopkih, in da lahko dedič priznanje lastninske pravice doseže v drugih sodnih postopkih (npr. s tožbo). Zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju ugotovi dediče in obseg zapuščine (214. člen ZD), kar pa ne pomeni, da lahko ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavlja, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino - obstoj nepremičnega premoženja mora biti razviden iz javnih zemljiškoknjižnih podatkov. Zapuščinsko sodišče lahko v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
razrešitev upravitelja - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - upravičeni predlagatelj predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - izločitev upravitelja - razlogi za izločitev - nezadostna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je dolžnik v svojem predlogu, ki ga je poimenoval kot predlog za izločitev stečajne upraviteljice, skliceval tudi na 118. člena ZFPPIPP, ki določa razloge za razrešitev upraviteljice. Pravilno je zaključilo, da ZFPPIPP daje pravico zahtevati razrešitev upravitelja le zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi stečajni dolžnik ni naveden, ter da tudi sodna praksa stečajnemu dolžniku ne priznava procesne legitimacije za vložitev takšnega predloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dolžnik v predlogu za izločitev upraviteljice ni navedel nobenih konkretnih dodatnih okoliščin, ki bi objektivno vzbujale dvom v nepristranskost upraviteljice pri opravljanju njene funkcije v tem postopku.