Po določbi prvega odstavka 26. člena ZIKS-1 je pritožba dovoljena (le) zoper odločbo, izdano na podlagi tretjega in petega odstavka 25. člena (če je sodišče prve stopnje prošnjo zavrnilo ali jo zavrglo), ne pa tudi, če ji je ugodilo (četrti odstavek 25. člena ZIKS-1).
ZNP-1 člen 5, 21, 22, 58, 64, 64/1. ZPP člen 343, 343/4.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeleženci nepravdnega postopka - materialni in formalni udeleženci nepravdnega postopka - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - pravni interes za udeležbo v postopku - udeležba svojcev - imenovanje skrbnika - izbira skrbnika - pritožba vložena po neupravičeni osebi - zavrženje pritožbe
V postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo so praviloma udeleženi le t. i. formalni in zakoniti udeleženci (iz 21. in 58. člena ZNP-1), skladno s prvim odstavkom 64. člena ZNP-1 pa v zvezi z izbiro skrbnika tudi kandidat za skrbnika. Priznanje pravnega interesa za materialno udeležbo skladno z 22. členom ZNP-1 je v postopku odločanja o skrbništvu za odrasle izjema.
Nasprotni udeleženec ima ženo, ki je že udeleženka postopka, in sina, ki je udeležbo priglasil in sodišče o njej še ni odločalo. Okoliščine, zaradi katerih bi bil tudi sestrin odnos z nasprotnim udeležencem take narave, da je zato treba še njej priznati pravni interes za udeležbo v celotnem postopku postavitve pod skrbništvo, v procesnem gradivu ni. Kot resni kandidatki za skrbnico pa je sodišče prve stopnje sestri priznalo udeležbo v delu postopka, ki se nanaša na odločanje o izbiri osebe skrbnika.
Pritožnica je udeleženka le tistega dela postopka, ki se nanaša na odločanje sodišča o tem, kdo naj bo skrbnik nasprotnega udeleženca. Vprašanje, ali potrebuje nasprotni udeleženec začasnega skrbnika, kdo naj bo to in katere naloge mora opraviti, je onkraj pritožnici podeljene udeležbe. Zato se zoper sklepa s to vsebino tudi ni upravičena pritožiti.
ZAP člen 3, 3/1, 3/2, 3/2-6, 4, 8, 12, 12/1, 14, 14/1, 16, 25, 25/2. ZASP člen 5, 5/2, 5/2-7, 7, 46, 48, 48/2, 51, 103, 165, 165/1, 165/2, 168, 168/1, 168/3. URS člen 39, 39/2, 60. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
avtorsko delo - avdiovizualno delo - avtor - avtorska pravica - soavtorstvo - varstvo avtorske pravice - prenos avtorske pravice - omejitve avtorske pravice - citiranje avdiovizualnega dela - pravica do obveščenosti - obveščanje javnosti - pravica do ustvarjalnosti - odškodnina zaradi kršitve avtorske pravice - stopnja krivde - civilna kazen po ZASP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Avtorska pravica nastane ipso facto, avtorju pripada na podlagi same stvaritve dela.
Opredelitev, da gre za kinematografsko ustvarjanje, sama po sebi še ne pomeni, da gre za avtorsko delo, saj mora to izpolnjevati predpostavke iz prvega odstavka 3. člena ZAP. Za avtorsko delo po tej splošni določbi velja stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti in drugih področij ustvarjalnosti, ne glede na vrsto, način in oblike izražanja, če ni v ZAP drugače določeno.
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 157. člena ZPP. Tožnica je toženko z opominom pred tožbo pozvala, naj ji plača za parkiranje, in bi bila toženka, če bi dvignila pošto, seznanjena s terjatvijo. Razloga za to, da ni dvignila pošte, toženka ni navedla. Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da bo dvignil nanj naslovljeno priporočeno poštno pošiljko, zato dejstvo, da toženka pošte z opominom pred tožbo ni dvignila, ne more biti njej v korist. Pravilno je ravnanje upnika, da v primeru, ko se dolžnik ne odzove na poziv za plačilo, sproži sodni postopek. In tako je ravnala tožnica. Toženka se je plačilu terjatve po sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine upirala; vložila je ugovor, v katerem je navedla le, da ne ve, za kakšno terjatev gre. V sklepu o izvršbi so bili navedeni podatki o upniku in bi se toženka lahko pri njem pozanimala, kaj terja od nje. Zastopal jo je odvetnik, ki je moral vedeti, da se bo v primeru ugovora zadeva obravnavala v pravdnem postopku. V pravdnem postopku je toženka tožbeni zahtevek pripoznala le v neznatnem delu: od vtoževanih 158,60 EUR samo 5 EUR. Glede na obrazloženo ni mogoče šteti, da toženka ni dala povoda za tožbo, niti da je pripoznala tožbeni zahtevek, saj ga je v pretežnem delu prerekala.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 40, 40/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - pogodba o opravljanju oglaševanja - nagib za sklenitev pogodbe
Enostranska subjektivna pričakovanja zakonitega zastopnika toženke glede vpliva oglaševalske kampanje na uspešnost poslovanja ne predstavljajo kavze, temveč zgolj nagib za sklenitev Pogodbe, ki na veljavnost Pogodbe ne vpliva.
Na toženki, ki se je proti tožbenemu zahtevku za plačilo opravljenih storitev branila z ugovorom, da pogodba s strani tožnice ni bila pravilno izpolnjena, je bilo trditveno in dokazno breme za obstoj pomanjkljivosti oziroma napak izvedenih storitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženka s tem ugovorom ni mogla uspeti, ker ni pojasnila, kaj naj bi bila vsebina napak opravljenega dela.
Za oceno pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev ni pomemben le njun osebni dohodek, temveč to, kakšne dohodke lahko dosežeta glede na svojo sposobnost in izobrazbo.
Storilec, ki si bo najprej pridobil na nezakonit način pridobljeno negotovinsko plačilno sredstvo, zatem pa to isto negotovinsko plačilno sredstvo tudi uporabil in si pridobil protipravno premoženjsko korist, bo kazensko odgovoren zgolj za uporabo negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena KZ-1.
Očitek tatvine oškodovančeve bančne kartice je vsebovan v zakonskem znaku "pridobljeno na nezakonit način".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086679
SZ-1 člen 2, 24, 30.
spor majhne vrednosti - upravnik - stanovanjsko poslovna stavba - površina objekta - najemnik - pasivna legitimacija - obratovalni stroški - ključ delitve
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre po SZ-1 za stanovanjsko-poslovno stavbo, je torej pravilen. Ob tem so materialnopravna podlaga plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja določbe SZ-1. Toženkina pasivna legitimacija je v izpodbijani sodbi tako pravilno osnovana na določbi četrtega odstavka 24. člena SZ-1, ki določa primarno obveznost za plačilo vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe v breme najemnika in ne etažnega lastnika.
Če bi tožnica želela od toženke kot najemnice izterjati ne samo obratovalne stroške, temveč tudi druge stroške (tj. stroške vzdrževanja in upravljanja ter plačila v rezervni sklad) bi - kot je pravilno pojasnjeno v 15. točki obrazložitve sodbe - prvostopenjskemu sodišču morala predstaviti in dokazati (tudi) vsebino najemne pogodbe, ki določa takšno obveznost toženke, pa tega ni storila.
varstvo v domu za starejše občane - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - psihiatrično izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločitve, da je treba posameznika do izpraznitve prostega mesta v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, namestiti v oddelek psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom, ker je "ponovil ogrožajoče vedenje" in s tem grozi tudi v prihodnje, ni mogoče preizkusiti. Ta abstraktni opis označuje le lastnost nekega dogodka (vedenja) - da je ogrožajoč. Nejasno pa je, katero konkretno vedenje nasprotnega udeleženca je imelo sodišče v mislih in ga ocenjuje za ogrožajočega.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - slabotna oseba - zakonski znaki kaznivega dejanja
Po prvem odstavku 172. člena KZ-1, veljavnega v času storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, je bila slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja, hujša duševna zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati. Novela KZ-1H (ki je začela veljati 30. 6. 2021) je definicijo slabotne osebe spremenila in sicer je slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja ali hujša duševna manjrazvitost, zaradi katere ta ni sposobna podati privolitve. Namesto nesposobnosti upirati se, zakonsko besedilo zdaj govori o "nesposobnosti podati privolitev" v normativnem smislu (tj. nesposobnost učinkovito, torej pravno veljavno privoliti). Obenem je zožen krog okoliščin, z zlorabo katerih je dejanje mogoče izvršiti. Črtana je zloraba "slabosti", prav tako pa zakonsko besedilo ne vsebuje več klavzule, ki je dopuščala uporabo analogije intra legem ("kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati"). Prav tako je novela zakonski znak zaostalost, nadomestila z znakom manjrazvitost. Za izpolnitev biti inkriminacije (ne glede na to, ali gre za kaznivo dejanje storjeno pred novelo KZ-1H ali po njej) ne zadošča zgolj ugotovitev, da je pri osebi podano eno od navedenih stanj, temveč tudi, da storilec takšno stanje žrtve zlorabi.
ZPSPP člen 29, 29/3. ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2.
zahteva za izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor zoper nalog - sklep o razveljavitvi izpraznitvenega naloga - zahteva za obrazloženost ugovora
V tej fazi postopka je bila naloga sodišča (zgolj) v presoji obrazloženosti (oz. utemeljenosti) toženčevega ugovora. Predhodni preizkus tožbe in s tem tudi aktivne legitimacije tožnikov ter njune pravne koristi, je prepuščen sodišču prve stopnje v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - pobotna terjatev - pobotni ugovor v pravdi - ugovor zaradi pobota
Sodna taksa v plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je pravilno odmerjena od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom (106.775,00 EUR) nima odločilne teže.
Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika z zahtevkom oziroma s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je od ugotovljenega premoženja odštelo vse stroške, ki so bili povezani s cenitvijo zapuščine ne glede na to, kdo je za te stroške založil predujem oziroma koga so bremenili.
Tisti del premoženja zapustnice, s katerim ni oporočno razpolagala, v primeru uveljavljanja nujnega deleža sam po sebi predstavlja del razpoložljivega dela zapuščine in se kot tak nameni poplačilu nujnega deleža. Pritožnica torej ne more izbirati, iz katerega zapustničinega premoženja se ji bo poplačal nujni delež.
spor majhne vrednosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za pritožbo - napačen pravni pouk - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - končni sklep
Prvo sodišče je določilo napačen pritožbeni rok v pravnem pouku sklepa. Namesto 8 dni ta znaša 15 dni. Pritožbeni osemdnevni rok, ki ga je v pravnem pouku določilo sodišče, velja le in samo, če je bila v sporu majhne vrednosti izdana sodba ali sklep, s katerim je končan postopek (prvi in tretji odstavek 458. člena ZPP). V drugih primerih, ko ne gre za sklep sodišča, s katerim se konča postopek in je zoper njega dovoljena pritožba, se sme stranka pritožiti v roku 15 dni od vročitve sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP).
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč o utemeljenosti predloga, konkretno o tem, ali je bilo določeno procesno dejanje zamujeno iz opravičljivega razloga. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na presoji, - da je verjetnost terjatve izkazana, - da je izdaja ureditvene začasne odredbe, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom, dopustna le v primerih, ko bi zaradi nastanka težko nadomestljive škode ali sile kasnejše sodno varstvo ostalo brez pomena in je v primeru kasnejše zavrnitve zahtevka možna vzpostavitev prejšnjega stanja, - da tožnica ni verjetno izkazala nastanka težko nadomestljive škode, - da urejevalna začasna odredba ne more temeljiti na tehtanju posledic iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, - da so verjetno izkazane posledice izdane začasne odredbe na toženkini strani težje od posledic neizdaje začasne odredbe na tožničini strani in - da v primeru neizdaje začasne odredbe kasnejše sodno varstvo ne bo ostalo brez pomena.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087118
OZ člen 179, 181, 299, 299/2. KZ-1 člen 173a. ZPP člen 14, 154, 154/2. ZBPP člen 46, 46/3.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi kaznivega dejanja - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku - višina denarne odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - mnenje izvedenca psihologa - začetek tega zakonskih zamudnih obresti - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Po 181. členu OZ ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.
ZNP-1 člen 9, 155, 155/2, 155/3. DZ člen 74, 74/1.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica - posebno premoženje - načelo pravne celovitosti skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je treba pripadnost skupnemu premoženju ugotoviti za vsako premoženjsko enoto posebej in sta zato glede dokazovanja obsega skupnega premoženja na pravdo lahko napotena oba udeleženca.
Napotitev udeležencev glede dokazovanja obsega skupnega premoženja temelji tudi na pravilu, da ima tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, večji interes za rešitev tega vprašanja in je zato pravilno, da se na pravdo napoti njega.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00089935
Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 2, 3, 3-4. ZIKS-1 člen 28, 28/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
izvršitev kazni zapora - pogoji za izročitev tujca - zastaranje izvršitve kazni zapora - poziv na prestajanje kazni zapora - vročanje poziva na prestajanje kazni - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - osebno vročanje - nadomestna vročitev sodnega pisanja - sprememba naslova - dolžnost obvestila o spremembi naslova - seznanitev s pisanjem - nedosegljivost obdolženega - izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni - zadržanje zastaranja - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - potek dovoljenja - izselitev - evropski nalog za prijetje in predajo
Sodišče prve stopnje ni izrecno zapisalo, da je bil poziv na prestajanje kazni zapora obsojencu osebno vročen, temveč da šteje, da je bil obsojenec s predmetnim pozivom seznanjen. Z navedeno ugotovitvijo soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj temelji na spisovno skladnih podatkih, in sicer, da je naslov za vročanje obsojencu C. edini naslov, ki je bil sodišču znan po uradno dostopnih evidencah ter da obsojenec sodišču ni sporočil spremembe naslova svojega dejanskega prebivanja. Zato je obsojencu poziv na prestajanje kazni povsem utemeljeno in upravičeno vročalo na navedeni kot edini znani naslov obsojenca. Glede na navedeno ter da je bil sicer poziv vročen obsojenčevi materi, ki pa je povratnico podpisala, torej vročitev ni odklonila in tudi morebiti ni pripomnila, da obsojenec na tem naslovu ne živi in da mu pošiljke ne bo mogla posredovati, je sodišče razumno štelo oziroma sklepalo, da je bil obsojenec s pozivom seznanjen. Dejstvo pa je tudi, da sodišče do obsojenčeve vloge z dne 9. 7. 2025 zoper poziv oziroma vročanje le-tega ni prejelo nikakršnega ugovora s strani obsojenca.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem osebe v varovani oddelek - namestitev v socialnovarstveni zavod - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - uživanje alkohola - milejši ukrep - nadzorovana obravnava
Izvedenka je ugotovila, da v tem trenutku, glede na dosedanji potek bolezni, ni mogoče pričakovati, da bi pritožnik, kljub intenzivni zunanji podpori, jemal zdravila za zdravljenje duševne bolezni, istočasno abstiniral od alkohola ter poskrbel za nekatere temeljne življenjske aktivnosti (ustrezno prehrano, higieno), kar znotraj okolja varovanega oddelka ob abstinenci od alkohola, kontroli jemanja zdravil ter veliki podpori in pomoči zmore.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00087598
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8, 159, 165. ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 148/4, 266, 266/2. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZPrCP člen 41, 41/4, 106, 106/1, 106/3, 107, 107/9, 107/12, 110, 110/9. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2000) člen 1, 2. ZPrCP-F člen 30, 30/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odreditev strokovnega pregleda - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - preizkus po uradni dolžnosti - zakonitost odredbe o pregledu - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - udeleženec cestnega prometa - zakonito pridobljen dokaz - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - prometna nesreča - udeleženec prometne nesreče - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - odvzem krvi - prekršek - obstoj prekrška
Sodišče prve stopnje se je do navedb obdolženčevega zagovornika o nezakonitosti pridobljenih dokazov opredelilo, pri čemer pa se res ni izrecno opredelilo do navedb o tem, da obdolženec pred odreditvijo strokovnega pregleda ni bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo. Kljub temu smiselno očitana kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni podana, saj ne gre za vprašanje ugotavljanja odločilnega dejstva, ampak za pravno vprašanje, ali je bil določen dokaz pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma ali gre za dokaz, na katerega se po določbah ZP-1 sodba ne more opirati (6. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1). Takšno presojo pa sme opraviti tudi pritožbeno sodišče, nenazadnje gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku, na katero pazi po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1).
Policista sta ukrepala v smeri, da bi ugotovila, kdo je vozil vozilo X 11-22 in sta obdolženca klicala zgolj kot lastnika vozila, kar pomeni, da policijsko preiskovanje takrat še ni bilo osredotočeno, zoženo proti obdolžencu. Zgolj zaradi dejstva, da je obdolženec lastnik vozila z reg. št. X 11-22, še niso mogli biti podani razlogi za sum, da je ravno on v kritičnem času vozilo tudi vozil in storil kaznivo dejanje, predvsem pa to ne izhaja iz uradnega zaznamka z dne 14. 2. 2023. Osebam, ki jih ne obravnava kot osumljence, pa policija ne daje pravnega pouka iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
Glede na vse pojasnjeno dejstvo, da obdolženec pred prvim pogovorom s policistom ni bil seznanjen s pravicami iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ne vpliva na zakonitost odrejenega strokovnega pregleda. Slednji je bil obdolžencu kot osumljencu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu utemeljeno in zakonito odrejen na podlagi devetega odstavka 107. člena ZPrCP. Sicer pa glede odvzema krvi in drugih zdravniških dejanj, ki se po pravilih zdravniške znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, pomembnih za kazenskih postopek, ZKP v drugem odstavku 266. člena določa, da se smejo opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se pregleda, razen če bi zaradi tega nastala škoda za njegovo zdravje.
Skladno z določbo drugega odstavka 106. člena ZPrCP je vpliv prepovedane droge na voznika vozila podan že v primeru, ko se s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost prepovedane droge ali njenega presnovka v analiziranem vzorcu krvi ali sline.
Odločilnega pomena je, da so bili podani zakonski pogoji za odreditev strokovnega pregleda v trenutku, ko je bil strokovni pregled odrejen, torej da je bil v trenutku odreditve strokovnega prometa obdolženec osumljenec kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. To pomeni, da četudi se kasneje izkaže drugače, da prometne nesreče II. kategorije ni bilo, to na zakonitost odrejenega strokovnega pregleda za nazaj ne vpliva.