ZV-1 člen 150, 150/1, 150/2, 150/2-1, 150/2-4. ZVO-1 člen 3, 3/5, 20. - člen 2, 2/9.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - obvezno vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - varstveno območje - zemeljski izkop
Zemeljski izkop (zemljina in kamenje) je treba šteti za odpadek.
Po prvem odstavku 150. člena ZV-1 se poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Glede na to ni pravilno tožbeno stališče, da bi bilo v obravnavanem primeru tožnikovo ravnanje nedopustno le, če bi vplivalo na tok reke Ljubljanice, omejevalo pretočnost, preusmerjalo tok reke ali predstavljalo poplavno nevarnost.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - opozorilo - ustno opozorilo
Če je bilo opozorilo izrečeno - česar pa ni mogoče nedvoumno preveriti ne na podlagi izpodbijanih odločb, ne na podlagi priloženih upravnih spisov - je morebiten izrek nadaljnjih ukrepov odvisen od obsega oziroma vsebine tega opozorila in ugotovitve, ali in v kakšnem obsegu ga je tožnica upoštevala, kar mora izhajati tudi iz obrazložitve odločbe, s katero je tak ukrep izrečen.
okoljevarstveno dovoljenje - priznanje statusa stranke v postopku - stranski udeleženec
Po določbi četrtega odstavka 84.a člena ZVO-1 pridobijo položaj stranskega udeleženca vse osebe, ki so pred objavo javnega naznanila zahtevale priznanje statusa stranskega udeleženca in lahko v nadaljevanju postopka izkažejo svoj pravni interes, kakor tudi osebe, ki so v 30 dneh od objave javnega naznanila vložile zahtevo za vstop v postopek in so prav tako izkazale svoj pravni interes. Namen navedene določbe je v določitvi prekluzije vlaganja zahtev za udeležbo v postopku, saj je vstop v postopek mogoče zahtevati najkasneje v 30 dneh od javnega naznanila (ne pa tudi več kasneje).
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - vpis v evidenco zbiralcev odpadkov
Pravni status odpadkov ne velja izključno za proizvode in sestavne dele, primerne za ponovno uporabo brez predhodne obdelave. Toženka je zato ravnala pravilno, ko je rabljene železniške pragove, ki niso več primerni za vgradnjo v železniške proge, obravnavala kot odpadke.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - zemljiški izkop - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe
Za izvršitev obveznosti v primeru, kot je obravnavani, ni bistvena natančnost izračuna do zadnjega kubičnega metra zemeljskega izkopa, kar nenazadnje izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki govori o "ocenjeni količini". S to količino, ki v upravnem postopku ni bila sporna, in izhaja iz izvedenskega mnenja, ki ga je v postopku predložila tudi tožnica, skupaj z opredelitvijo zemljišča (čeprav s parcelno številko zdaj neobstoječe parcele) je tožničina obveznost opredeljena povsem jasno in nedvoumno, tako da je tožbeni očitek o neizvršljivosti izpodbijane odločbe neutemeljen. Tudi tožnica v tem pogledu ne navaja, da bi bilo kakorkoli sporno, za katero zemljišče gre in kakšna naj bi bila okvirna količina odpadkov na njem.
Tretji, v katerih pravne interese utegne poseči izpodbijana odločba, bi morali ta pravni interes uveljavljati sami, z vložitvijo ustreznih pravnih sredstev, ne more pa tega z zatrjevanjem, da ti pravni interesi v obravnavanem postopku niso bili ustrezno zaščiteni, storiti tožnica.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - zemeljski izkop - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe
Za izvršitev obveznosti v primeru, kot je obravnavani, ni bistvena natančnost izračuna do zadnjega kubičnega metra zemeljskega izkopa, kar nenazadnje izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki govori o "ocenjeni količini". S to količino, ki v upravnem postopku ni bila sporna, in izhaja iz izvedenskega mnenja, ki sta ga v postopku predložili tudi tožnici, skupaj z opredelitvijo zemljišča (čeprav z parcelno št. zdaj neobstoječe parcele), je tožničina obveznost opredeljena povsem jasno in nedvoumno, tako, da je tožbeni očitek o neizvršljivosti izpodbijane odločbe neutemeljen. Tudi tožnici v tem primeru ne navajata, da bi bilo kakor koli sporno, za katero zemljišče gre in kakšna naj bi bila okvirna količina odpadkov na njem.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - dopolnilna odločba - zemeljski izkop - odgovornost povzročitelja
Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da nosi stroške še za odstranitev ugotovljene razlike, to je še za 15.500 m3 zemeljskega izkopa. Ker je to odločitev o novi stvari, to je dodatni (novi) obveznosti tožeče stranke, ki je oprta na drugačno oziroma na novo dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno po izdaji odločbe z dne 4. 9. 2014, v obravnavnem primeru ne gre za dopolnilno odločbo.
V primerih, ko je povzročitelj obremenitev znan, ni mogoče uporabiti določb 157a. člena ZVO-1.
Ker Uredba, ki je podzakonski akt, izdan v izvrševanju ZVO-1, glede na 1. člen določa obvezna ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, po 2. točki 3. člena Uredbe pa so zeleni vrtni odpad biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov iz Priloge 1 Uredbe (npr. odpadne veje, trava, listje), po 3. točki 3. člena pa je hišno kompostiranje tisto kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvu kot /.../ zeleni vrtni odpad, ki nastane na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu /.../, ni podlage za zaključek, da je prvostopenjski organ očitno prekršil materialni predpis, če je ravnanje, s katerim so bile kršene navedene določbe Priloge 1 Uredbe, opredelil kot nezakonito odlaganje komunalnih odpadkov po 157.a členu ZVO-1.
Pri izrednem pravnem sredstvu razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici gre za drugačen, manj strog preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, kot to velja za pritožbo zoper odločbo kot redno pravno sredstvo.
ohranjanje biotske raznovrstnosti - presoja sprejemljivosti posega v naravo - dopustnost posega - Triglavski narodni park
Toženka je ob upoštevanju pravilnika ugotovila, da se tožničina vloga nanaša na pridobitev dovoljenja za zasipanje vodnega telesa, za katerega je pravilno uporabila določbe 104 in 104.a člena ZON, mnenji Zavoda RS za ohranjanje narave in Javnega zavoda Triglavski narodni park pa sta poseg v naravo pogojevali z dodatnimi omilitvenimi ukrepi, zato je toženka ob upoštevanju šestega odstavka 104. a člena ZON zahtevane omilitvene ukrepe pravilno umestila v izpodbijano odločbo.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - predhodni postopek - zmogljivost naprave
Agencija Republike Slovenije za okolje je ravnala pravilno, ko je pri izračunu dnevne zmogljivosti naprave izhajala iz maksimalne možne (proizvodne) zmogljivosti naprave in ne iz njene dejanske oziroma predvidene obremenitve, ki pri odločanju v postopku po 51 a. členu ZVO-1 ni pomembna.
ZUP člen 274, 274/2, 275, 275/1, 290, 290/1, 291, 291/1.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - upravna izvršba - sklep o izvršbi
Tožnik kljub navedbam, da bi po vsebini zahtevi za razveljavitev po nadzorstveni pravici moralo biti ugodeno, saj je bil v izvršilnem naslovu očitno prekršen materialni predpis, ni izkazal, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno-sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Zgolj izkaz teh posledic bi lahko bil utemeljen razlog za ugoditev tožbi.
Tretji odstavek 41. člena Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih ne vzpostavlja finančnega jamstva sui generis, temveč gre za poroštvo, ki je lahko oblikovano v skladu s splošno zakonsko ureditvijo OZ. Po določbah tega zakona (XXIX. poglavje) je poroštvo oblika utrditve dolžnikove obveznosti do upnika, in sicer je to oblika osebnega zavarovanja, ki nastane s poroštveno pogodbo med upnikom in porokom, s katero se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil (1012. člen OZ). Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno (1013. člen OZ). Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino (prvi odstavek 1016. člena OZ). Pri čemer je, kar izhaja tudi iz nadaljnje ureditve poroštva v XXIX. poglavju OZ, temeljna značilnost poroštva akcesornost porokove zaveze, gre namreč za zavezo k izpolnitvi tuje obveznosti in s tem zavarovanje pred rizikom insolventnosti glavnega dolžnika. Glede na opisano ureditev iz OZ dolžnik ne more biti porok za svojo lastno obveznost, saj v tem primeru že pojmovno ni mogoče govoriti o dodatni utrditvi dolžnikove obveznosti.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim
Kakršno koli poseganje v relief in spreminjanje površinskega pokrova ni skladno z režimom za geomorfološke in botanične naravne vrednote. V predloženem projektu (IDZ) po mnenju sodišča ni zadoščeno tem zahtevam, ki so določene s 3. točko naravovarstvenih pogojev.
ZVO-1 člen 51, 51/1, 53, 53/1, 54, 54/1. ZUP člen 9, 140, 140/2.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivih na okolje - omilitveni ukrepi - načelo zaslišanja stranke
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi prvostopenjski organ tožnico pred odločitvijo v skladu z določbo drugega odstavka 140. člena ZUP seznanil z ugotovitvijo, da ni predložila ključnih podatkov oziroma strokovnih dokazov, ki bi potrjevali njene navedbe, na podlagi katerih bi lahko preveril, ali dodatni omilitveni ukrep (postavitev dveh protihrupnih ograj) dejansko pripomore k znižanju emisij hrupa. Tako je ni seznanil s pomanjkljivostjo predložene dokumentacije, ker ne vsebuje podatkov o tehničnih lastnostih ograje, ker ji ni bila predložena dodatna ocena hrupa (z vhodnimi podatki), ker ne vsebuje opisa in ocene možnega vpliva predlaganega ukrepa na človeka in njegovo zdravje ter njegove nepremičnine, v zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi pa tožnice tudi ni pozval, naj jih odpravi. Prav tako je ni seznanil z dvomom v izvedljivost predlaganega omilitvenega ukrepa in je ni pozval, naj navedeni omilitveni ukrep vključi v poročilo o vplivih na okolje.
ZUP člen 43. ZON člen 137, 138. ZVO-1 člen 40, 43.
ohranjanje narave - celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - društvo, ki deluje v javnem interesu - sodelovanje javnosti v postopku
V 43. členu ZVO-1 je opredeljeno tudi sodelovanje javnosti v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Javnost lahko v okviru javne razgrnitve daje mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo, vendar pa tretji odstavek 137. člena ZON pravice društev, ki delujejo v javnem interesu, opredeljuje širše. Ta društva imajo namreč pravico zastopati interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih, kar pomeni z zakonom opredeljen pravni interes do udeležbe v upravnem postopku.
okoljevarstveno dovoljenje za obrat - varstveno poročilo - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja
Agencija za varstvo okolja okoljevarstveno dovoljenje za obrat izda le v primeru, če ugotovi, da je varnostno poročilo ustrezno. Ustrezno pa je po presoji sodišča tisto varnostno poročilo, ki vsebuje vse zahtevane podatke, na podlagi katerih lahko Agencija presodi, da so predvideni varnostni ukrepi upravljavca obrata po strokovni plati zadostni in učinkoviti.
presoja vplivov na okolje - okoljevarstveno soglasje - predhodni postopek - proizvodna zmogljivost naprave
Agencija RS za okolje je ravnala pravilno, ko je pri izračunu dnevne zmogljivosti naprave izhajala iz maksimalne možne (proizvodne) zmogljivosti naprave in ne iz njene dejanske oziroma predvidene obremenitve, ki pri odločanju v postopku po 51 a. členu ZVO-1 ni pomembna.
inšpekcijski postopek - izvršilni postopek - odpadki - ravnanje z odpadki - stroški ravnanja z odpadki - cenitveno poročilo - stroški izdelave izvedenskega poročila - uvedba stečajnega postopka - drugi občasni stroški stečajnega postopka
Zaradi uvedbe stečajnega postopka je treba s cenilcem oceniti stroške predpisanega ravnanja z odpadki. Stroški cenitve nastanejo zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper povzročitelja obremenitve okolja in zato v skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP sodijo me t.i. druge občasne stroške stečajnega postopka. Ker gre v obravnavani zadevi za plačilo stroškov stečajnega postopka nastalih v upravnem postopku, je prvostopni organ pravilno izdal izpodbijani sklep.
celovita presoja vplivov na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Da bi šlo v obravnavani zadevi za postopek, v katerem in mogoče zastopati interesov ohranjanja narave, oziroma zakaj, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja.