posest – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – ponavljajoča motilna dejanja
Ker se toženčeva dejanja ves čas niso razlikovala, gre za ponavljajoča dejanja, pri katerih prične subjektivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teči od zadnjega motilnega dejanja.
dedna izjava – izjava o odstopu dednega deleža - preklic dedne izjave - preklic izjave o odstopu dednega deleža
Izjava o odstopu dednega deleža je dedna izjava v smislu 138. člena ZD le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila 2. odstavka 138. člena ZD. V preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava.
Vložitev tožbe pretrga zastaranje le v tistem obsegu, kolikor je zajeto s prvotno postavljenim tožbenim zahtevkom, ne pa tudi v obsegu povečanega tožbenega zahtevka.
Predlog za postavitev izvedenca je enoten dokazni predlog, ki pokriva tako pridobitev pisnega ali ustnega izvedenskega mnenja ali pa tudi obeh, v primeru njegove potrebne dopolnitve ali odprave nejasnosti pa tudi to in tudi morebitno postavitev novega izvedenca. Predhodno stroške vseh navedenih izvedb tega dokaza nosi tista stranka, ki je njegovo postavitev predlagala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0062859
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 116, 116/1, 116/2. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasno plačilo sodne takse – opozorilo na posledice nepravočasnega plačila sodne takse – opravičljivi razlogi za zamudo – zaznamba spora – pogoji za dovolitev zaznambe spora
Ker gre pri domnevi umika za strogo sankcijo, ki posega v ustavno varovano pravico do pritožbe, mora biti stranka v nalogu, v katerem je pozvana na plačilo sodne takse, jasno opozorjena, da se bo v primeru, če taksa ne bo plačana, štelo, da je pritožba umaknjena. Nasprotnega udeleženca je napačno poučilo o posledicah neplačila sodne takse, zaradi česar obstajajo opravičljivi razlogi, zaradi katerih je zamudil s plačilom sodne takse, ne glede na nedvomno izkazano slabo komunikacijo med pritožnikom in njegovo pooblaščenko.
Zaznambo spora lahko predlaga le tisti predlagatelj, ki s tožbo zatrjuje, da je sam na originaren način pridobil lastninsko pravico.
ZD člen 60, 76, 173, 173/1, 174, 174/1, 210, 213, 213/3, 224. ZPP člen 205, 206.
napotitev na pravdo – prekinitev postopka – spor o dejstvih, od katerih je odvisna veljavnost oporoke – priznanje veljavnosti oporoke – pravnomočnost sodbe – izredno pravno sredstvo – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Vložitev revizije zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o spornih dejstvih po napotitvenem sklepu zapuščinskega sodišča, ni razlog za nadaljnjo prekinitev postopka.
Pravnomočna sodba, s katero je bilo odločeno o veljavnosti oporoke, nadomesti izjave zakonitih dedičev o veljavnosti oporoke.
Menjava strešne kritine je posel rednega upravljanja. Pogodbeni strošek, ki je nastal, so dolžni poravnati vsi stanovalci. Ta strošek je treba poravnati takšnega, kot je nastal. Na to ne vpliva navedba toženke, da bi bila neka druga pogodba morda ugodnejša.
Iz primerjave položaja komanditista v komanditni družbi, ki ga določa ZGD in kriterijev ustavne odločbe, ki kažejo na pasivnost družbenika izhaja, da komanditist v komanditni družbi že po samem zakonu nima položaja aktivnega družbenika. Zato drugi dolžnik trditev o svoji pasivnosti ni dolžan dokazovati in je breme izpodbijanja domneve njegove pasivnosti na strani upnika.
vzročna zveza – preklic neresničnih trditev – kršitev osebnostne pravice
Ob tem, ko ni jasno, kdo je poročilo posredoval medijem in da toženec o tožniku sploh ni pisal v medijih, toženec ne more odgovarjati za dejanja drugih. V konkretnem primeru so med očitanim škodljivim dejstvom in posledico delovali še dodatni dejavniki oziroma dogodki, ki so sopripomogli k nastanku posledice. Zapis toženca v konkretnem primeru ni adekvaten za nastanek škode oziroma je prišlo do posledic, ki so zunaj tega, kar se po življenjski izkušnji lahko šteje za morebitno posledico takega dogodka. Nastanek škode je izreden in ne sodi v riziko toženca.
ZGD-1 člen 337, 353. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 215.
začasna odredba – predkupna pravica – prednostna pravica do nakupa novih delnic – verjetnost obstoja terjatve – dokazno breme
Dosedanji delničarji so v skladu z zakonom omejeni s prednostno pravico nakupa novih delnic tako v razmerju do sodelničarjev, kot v razmerju do tretjih oseb. Neizkoriščene prednostne pravice posameznih delničarjev ne prirastejo avtomatično drugim delničarjem. Ti imajo prednostno pravico le v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki jih dotedanji delničarji ne vpišejo, pa lahko družba odproda javnosti, torej tretjim osebam .
Določb OZ o predkupni pravici ni mogoče dosledno uporabiti za primer predkupne pravice pri odsvojitvi poslovnih deležev po določbi 5. odstavka 481. člena ZGD.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – tožbeni zahtevek – vknjižba – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Nesklepčnost tožbe je podana tudi, če tožeča stranka navede v tožbi dejstva, ki se ne ujemajo s tožbenim predlogom. Če so tožniki sporno parcelo pridobili s priposestvovanjem, torej na originaren način, se sodno varstvo zagotavlja z ugotovitveno tožbo. Tožniki pa niso postavili ugotovitvenega tožbenega zahtevka, pač pa samo dajatveni tožbeni zahtevek, ki pa ne zadostuje za odločanje na pravni podlagi, ki se zatrjuje v tožbi, torej za originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Lastninska pravica se v tem primeru ob izpolnitvi z zakonom določenih pogojev pridobi na podlagi samega zakona, brez vknjižbe v zemljiško knjigo. Pravnomočna sodba, s katero sodišče ugotovi obstoj takšne pravice, pa je listina, ki je podlaga za vknjižbo ugotovljene pravice.
Pri nujnem sosporništvu je od procesne udeležbe vseh subjektov spornega materialnopravnega razmerja odvisna legitimacija stranke. Nujni sosporniki so po materialnem pravu v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravicami.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO –CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063420
ZPP člen 8.
dokazovanje – neizdelan končni obračun – tožba na podlagi začasnih situacij
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da bi bil končni obračun lahko edino dokazno sredstvo za dokazovanje terjatev tožeče stranke in da iz razloga, ker ni bil, opravljena terjatev tožeči stranki ni dokazana, s tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno izvajalo druge ponujene dokaze v smeri ugotavljanja spornih dejstev.
Predlog za popis in cenitev zapustnikovega premičnega premoženja, ki bi se lahko nahajalo v hiši in stanovanju ene od dedinj, ni utemeljen zaradi nedoločnosti trditev za kakšno premično premoženje gre in na kateri podlagi je pri tretji osebi; odreditev vstopa v tuje stanovanje bi bila v nasprotju z 8. čl. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki omejitev pravice do nedotakljivosti stanovanja (doma) dopušča samo v taksativno naštetih primerih.
Da bo sodba zemljiškoknjižno izvedljiva, mora zahtevek oziroma izrek sodbe vsebovati vse podatke, ki omogočajo zemljiškoknjižni vpis po določbah ZZK-1. Predmet izpodbijanega izreka sodbe je nedoločen del toženčeve parcele, ki ne vsebuje nove parcelne številke, niti drugih elementov, ki jih mora vsebovati katastrski elaborat. To pomeni, da mora tožeča stranka predlagati ustrezno izdelavo elaborata parcelacije in nato tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bo določil, na kateri novi parceli je tožnik pridobil lastninsko pravico. Ne zadostuje zgolj točen opis spornega dela nepremičnine in sklicevanje na elaborat izvedenca geometra.
ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5. ZG člen 2, 2/3, 3, 3/1-11. ZJS člen 57.
lastninska pravica – nastanek lastninske pravice na nepremičninah – preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino – lastninjenje – gozdovi – nezazidano stavbno zemljišče – gozdna infrastruktura
Po ZSKZ so postala last občine kmetijska zemljišča in gozdovi po 5. členu ZLNDL in po prvem odstavku 14. člena ZSKZ ter tista kmetijska zemljišča in gozdovi temeljnih organizacij kooperantov, ki so jih te dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način in ležijo na območju občin ter so bila 6. aprila 1941 v lasti občine ter nezazidana stavbna zemljišča, za katerega ni veljavnega prostorsko izvedbenega načrta oziroma ni izvršen odkup ali prenos na sklad stavbnih zemljišč in leži na območju občine ter je bilo na dan uveljavitve ZSKZ v upravljanju občine.
Gozdna infrastruktura, ki ni odmerjena v samostojno parcelo, je sestavni del gozda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0060583
ZOdvT člen 41. ZASP člen 156, 157. ZASP-D člen 6. Tarifa o pravnih storitvah člen 1, 2, 3.
avtorski honorar – podlaga za plačilo honorarja – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – tarifa – skupni sporazum – veljavnost pravilnika – višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del – občasne terjatve - zastaranje avtorskega honorarja - povračilo stroškov za opravljene pravne storitve
Le če je dogovorjeno mesečno plačevanje določenega zneska, torej če stranki skleneta tako pogodbo, gre za občasne terjatve, ki po 347. členu OZ zastarajo v treh letih.
Tožnik je pri uveljavljanju in zaščiti avtorskih pravic upravičen do povračila stroškov za opravljene pravne storitve, čeprav ga ni zastopal odvetnik.
ZTLR člen 24, 25, 26, 29, 55. SPZ člen 27, 43, 44, 45. ZLNDL člen 3, 7.
priposestvovanje – gradnja na tujem zemljišču - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini
Gradnja na zemljišču v družbeni lastnini graditelju načeloma ni zagotavljala lastninske pravice na zemljišču po pravilu gradnje na tujem zemljišču, vendar v konkretnem primeru ni šlo za prenos lastninske pravice iz družbene v zasebno last, tožeča stranka pa naj bi razpolagala z ustreznimi dovoljenji za gradnjo objekta, kar daje tožeči stranki lastninskopravna upravičenja, posebej glede na kasnejše zakonske spremembe, ki so zagotovile enakost vseh oblik lastninske pravice in kasneje tudi odpravile družbeno lastnino.
javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.