vknjižba lastninske pravice – lastnik stavbe, stoječe na zemljišču v družbeni lastnini – pravica uporabe zemljišča
Lastnik stavbe, stoječe na zemljišču v družbeni lastnini, je imetnik pravice uporabe zemljišča, na katerem stavba stoji in zemljišča, ki je potrebno za redno rabo stavbe, zato je vpis lastninske pravice na takšnem zemljišču na podlagi določbe 1. odstavka 2. člena ZLNDL dopusten.
plačilo sodne takse – javnopravna zadeva – taksna oprostitev - nepopolna vloga – poziv k dopolnitvi predloga
Čeprav so sodne takse del pravdnih stroškov in s tem postransko oziroma akcesorno vprašanje pravdnega postopka, gre tudi pri vprašanju plačila sodnih taks, vključno z oprostitvami, le za vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar pa nima značaja civilnega razmerja.
uveljavljanje bistvenih kršitev v pritožbi - pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost razpolaganja s premoženjem – otežena uveljavitev terjatve
Prisilna prodaja nepremičnine za poplačilo dolgov prvega toženca in dejstvo, da za ostale dolgove prvi toženec zastavlja svoje preostale nepremičnine, zadostuje za zaključek, da je tožnik izkazal tudi nevarnost, da je zaradi takšnega razpolaganja prvega toženca s premoženjem, uveljavitev njegove terjatve precej otežena, če že ne onemogočena.
Kršitev v zvezi z vsebino vabila na narok dne 2.2.2010, bi tako prvi toženec moral uveljavljati že na tem naroku. Tega ni storil, uveljavljanje v pritožbi pa je prepozno. Sicer pa pritožbeno sodišče še pripominja, da s tem, ko na vabilu na narok ni zapisalo, da bo tega dne opravljen (tudi) narok v zvezi z obravnavo začasne odredbe, sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb iz 2. odst. 339. člena ZPP, pa tudi ne nobene relativne kršitve, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
Pravdni stranki sta sklenili sporazum, ker toženca potrebujeta dostop do svojega objekta oziroma lope za garažiranje gradbene mehanizacije, kar je bila bistvena okoliščina, zaradi katere je bil sporazum sklenjen, kot je razvidno iz njegove vsebine. Ne gre za pravdni standard bistveno spremenjene okoliščine, če se kasneje izve, da je mehanizacija, katero toženca po sporazumu lahko vozita po služnostni poti do svojih nepremičnin, kjer jo hranita, namenjena za opravljanje pridobitne dejavnosti. Če pa sta toženca pri izvrševanju služnostne pravice uporabljala služnostno pot preko obsega, določenega v pogodbi, to ni razlog za prenehanje ustanovljene služnosti v obsegu, kot se zavzema tožnica, pač pa je to podlaga za uveljavitev zahtevka zaradi varstva pred vznemirjanjem v skladu s 99. členom SPZ.
Če lastniki sosednjih nepremičnin menijo, da toženca pravic, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine, ne izvršujeta v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine, se lahko poslužijo tožbe na prepoved vznemirjanja, ni pa obstoj imisij razlog za prenehanje stvarne služnosti, ustanovljene med pravdnima strankama.
Po 46. členu OZ je mogoče razveljaviti pogodbo zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi stranka ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zmota mora biti torej bistvena in opravičljiva. Če pogodbena stranka ni ravnala s skrbnostjo, ki se zanjo zahteva v pravnem prometu (6. člen OZ), ne more zahtevati razveljavitve pogodbe.
izpraznitev in izročitev nepremičnine – način izvršbe – sklep o ustavitvi postopka – nov predlog za izvršbo
Po uspešno opravljeni izvršbi za izpraznitev in izročitev nepremičnine ZIZ ne predvideva izdaje posebnega sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, zato se takšna izvršba konča z izvršiteljevo izročitvijo nepremičnine v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari.
predlog za nadaljevanje že pravnomočno ustavljenega postopka – učinkovanje ustavne odločbe
Do nadaljevanja postopkov, ustavljenih na podlagi prvega odstavka 4. člena ZFPPod-B, je prišlo na podlagi odločbe ustavnega sodišča (ki je obvezna). Nadaljevanja postopka tako ne more preprečiti niti pravnomočnost deklaratornega sklepa o ustavitvi.
Sodna praksa skrbniku denacionaliziranega premoženja sicer priznava pravico do vložitve izpraznitvenega zahtevka z vnaprejšnjo odpovedjo najemnega razmerja, ne pa tudi do uveljavljanja ostalih zahtevkov, ki se nanašajo na vrnjeno premoženje.
Testiranje ima že na podlagi 33. člena URS prednost pred zakonitim dedovanjem, ker je namen oporoke ravno v tem, da ima zapustnik svobodo drugače urediti prehod svojega premoženja, kot je določen z zakonitimi dednimi redi. Zakoniti dediči zato v situaciji, ko je oporoka veljavna, ne deduje.
Tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, je utemeljen. Toženec je znanja, ki jih je pridobil pri tožeči stranki na delovnem mestu zavarovalni zastopnik in ki pomenijo posebno vrednost v okviru poslovanja določenega delodajalca, uporabljal pri novem delodajalcu, ki predstavlja tožeči stranki konkurenco.
V razmerju do tožnika kot kupca je tožena stranka nastopala kot prodajalec. Tožena stranka je kot komisionar nastopala v svojem imenu, za račun komitenta. Tožnik je stopil v pravno razmerje le s toženo stranko in ne tudi z njegovim komitentom. Zato ima tožena stranka nasproti tožniku kot kupcu vse obveznosti iz prodajne pogodbe in je tožniku kot prodajalka odgovorna za pravne napake prodane stvari.
njuna pot – redna raba nepremičnine – pravica do nujne poti
Da je za redno rabo nepremičnine, ki je stavbno zemljišče, četudi nezazidano, potreben dostop do nje z vozili in ne le pešpot, ni nujno, da objekt na njej že stoji in še manj, da so zanj izdana ustrezna dovoljenja. Tudi če bi bilo (šele) za vzpostavitev redne rabe potrebna povezava z javno cesto, bi bilo treba priznati pravico do nujne poti.
Tožnik je na prvem naroku razširil tožbeni zahtevek še za postavko škode zaradi skaženosti, temu pa je toženka nasprotovala. Omenjena razširitev tožbenega zahtevka pomeni uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi, kar je dovoljeno, kadar imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago, hkrati pa gre za spremembo tožbe.
Ker toženec zatrjuje, da njegova odškodninska odgovornost kljub nespornemu poškodovanju tožnika v prometni nesreči, v kateri je z avtomobilom upravljal prav toženec, ne obstaja zaradi tega, ker je škoda tožniku nastala izključno zaradi njemu lastnega ravnanja, je dokazno breme o takih okoliščinah ravnanja tožnika na tožencu.
ZDR člen 43, 184, 184/1. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 135, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odmera odškodnine – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ker se je na poti do svojega delovnega mesta spotaknila ob računalniški kabel, tožena stranka ne odgovarja objektivno (računalniški kabel sam po sebi ni nevarna stvar), ampak krivdno, ker tožnici ni zagotovila varnega prehoda oziroma ker ni poskrbela, da bi bila kabel postavljen, tako da ne bi prišlo do spotikanja.
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti se ne upošteva, da je pri tožnici prišlo do poškodbe rame tudi zaradi že degenerativno spremenjenih tetiv mišice, ki niso posledica padca. Opisane predhodne degenerativne spremembe bi predstavljale pravno relevanten vzrok za škodo, le če bi zaradi njih tožnica že pred škodnim dogodkom trpela duševne bolečine.
neupravičena pridobitev - povrnitev koristi - uporaba tuje nepremičnine - povrnitev koristi solastniku
Okoliščina, da je delež zemljišča, ki ga je uporabljala tožena stranka, glede na celotno površino parcele skladen z deležem tožeče stranke kot solastnikom navedenega zemljišča, tožeči stranki ne daje upravičenja, da bi od tožene stranke lahko uveljavljala nadomestilo celotne koristi, ki jo je imela tožena stranka od uporabe. Nadomestilo koristi gre namreč vsem solastnikom. Ker gre v tem primeru za deljivo obveznost, je tožeča stranka upravičena zahtevati le svoj del terjatve, ki je sorazmeren z njenim solastniškim deležem na navedeni nepremičnini (3. odstavek 393. člena OZ).
uporabnina - višina uporabnine – uporaba solastninskega deleža
Toženec mora za uporabo tudi tožničinega solastninskega deleža plačati ustrezno odmeno. Ta je po uveljavljenem stališču v sodni praksi enaka višini tržne najemnine enakovredne nepremičnine kot najbolj objektivne merilu višine obogatitve na eni strani in prikrajšanja na drugi strani, česar se je sodišče prve stopnje tudi poslužilo.
Stroški niso priglašeni prepozno, saj se bo o dolžnosti povrnitve stroškov povezanih v zvezi z ugovorom odločalo šele, ko se bo odločalo o ugovoru samem.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061945
ZIZ člen 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZIL-1 člen 121, 121/1.
akvizicijska pogodba – licenčna pogodba – zahtevek za vrnitev sredstev – prepovedni zahtevek – regulacijska začasna odredba – restriktiven pristop – aktivna legitimacija - know-how - numerus clausus pravic industrijske lastnine – težko nadomestljiva škoda – uveljavljanje zahtevka v tujini
Za izkaz pogoja verjetnosti terjatve mora biti sama terjatev jasno opredeljena. V predmetni zadevi ni jasno razvidno, na katerih stvareh tožeča stranka zatrjuje svojo lastninsko pravico in neupravičeno posest tožene stranke. Zato ni izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev sredstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe.
V predmetni zadevi tožnik kot imetnik izključne licence zahteva pravno varstvo pravice do uporabe tehničnega znanja (know-how). Know-how ni pravica industrijske lastnine (velja načelo numerus clausus). Pravno naravo izključujočih (absolutnih) pravic imajo le pravice industrijske lastnine, kar pomeni, da le-te učinkujejo proti nedoločenemu krogu oseb (erga omnes). Zato v primeru kršitve imetnik pravice do know-howa ne more uporabiti pravnega varstva, ki ga daje 121.čl. ZIL-1 imetniku pravic industrijske lastnine nasproti vsakomur, ki posega v pravni položaj.
Namen določbe 4. odst. 270. čl. ZIZ ni zavarovati upnika pred vsemi morebitnimi zahtevki, ki bi jih kdajkoli moral uveljavljati v tujini, temveč le v primeru, ko bo moral v tujini uveljavljati isto terjatev, kot jo zahteva s tožbenim zahtevkom. Torej v primeru, ko bo za realizacijo svoje terjatve moral doseči priznanje sodbe v tujini in jo v tuji jurisdikciji tudi izvrševati. Ni pa začasna odredba namenjena zavarovanju neke druge terjatve (ki ni predmet tožbenega zahtevka).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0007150
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 48, 48/1, 48/1-b, 123, 123/1, 123/2, 123/2-c. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 365, 365-2.
blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - zmeda v javnosti - začasna odredba - uporaba znaka
Pri presoji, ali je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, je treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku ali končnemu porabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve, tako da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo. Obstoj verjetnosti zmede v javnosti je treba presojati globalno ob upoštevanju vseh dejavnikov obravnavanega primera. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja med znamko in znakom.
Omejitve pravice iz znamke so določene z namenom zagotoviti ravnotesžje med interesi z znamko zaščitenih pravic in svobodnim pretokom blaga na skupnem trgu. Tretjim je dovoljena uporaba znaka, ki je enak ali podoben znamki le, če gre pri tej uporabi za uporabo, ki je v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odškodninska odgovornost – sokrivda
Nevarno situacijo je povzročila zavarovanka tožene stranke, ki je, ne da bi se ustrezno prepričala, ali lahko varno zapelje na prednostno cesto, izsilila prednost in s tem zaprla pot tožniku. Gre za zelo grob poseg v varnost cestnega prometa, ki terja njeno odgovornost do 2/3.