OZ člen 393, 394. SPZ člen 24, 25, 33, 33/1, 35. ZPP člen 2, 8, 154, 154/1, 155, 156, 161, 161/1, 161/3, 191, 191/1, 191/1-1, 336, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15, 350, 350/2, 426.
motenje posesti - soposest - izključna posest
V skladu z določili 24. in 25. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ je posest dejanska oblast nad stvarjo, ki jo več oseb lahko izvršuje tako, da posedujejo stvar skupaj (soposest) ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena SPZ in 426. člen ZPP). V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti (35. člen SPZ). Ko je oblikovana soposest, vsak posestnik uživa poleg varstva posesti nasproti tretjim osebam tudi sodno varstvo v medsebojnem razmerju, torej nasproti ostalim posestnikom.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Glede na to, da je tožnik na konkretni stiskalnici delal šele drugi dan in da ni bil vešč poznavanja njenih zvokov, ni mogoče šteti, da je sam prispeval k škodi (ki jo je utrpel, ker je zgornje orodje stiskalnice udarilo ob spodnje ohišje, tako da ga je razneslo), ker nadrejenih ni obvestil o čudnem zvoku orodja.
ZGD-1 člen 230, 230/7, 395, 395/1, 395/1-1, 494/1, 505.
izpodbojnost sklepov skupščine - pravica družbenika do udeležbe na bilančnem dobičku – terjatev na izplačilo dobička – enostranska razveljavitev skupščinskega sklepa
Terjatev za izplačilo dobička je s sprejetjem sklepa skupščine, da se bo bilančni dobiček delil med družbenike, postala del družbenikovega premoženja, zato družba v to obligacijsko pravico družbenika ne more enostransko posegati z razveljavitvijo sklepa.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – plačilni nalog – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče sicer izvede postopek na podlagi 1. odstavka 202.a člena ZP-1 po uradni dolžnosti, vendar pa mora po prejemu obvestila Ministrstva za pravosodje RS obvezno preveriti pravnomočnost odločb, na podlagi katerih je bil izvršen vpis kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk, ter identičnost med izrečenim številom kazenskih točk v odločbi in številom kazenskih točk, vpisanim v skupno evidenco kazenskih točk.
Ne zadošča navedba v plačilnem nalogu, kakšne sankcije so predpisane za prekršek, temveč so merodajne sankcije, ki so bile izrečene za prekršek ali prekrške (če gre za stek), saj so le izrečene sankcije podlaga za vpis kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk.
actio negatoria - priposestvovanje - stvarna služnost - določitev meje
Da bi sodišče prve stopnje lahko odločilo o tožbenem zahtevku na prenehanje in prepoved nadaljnjih vznemirjanj, mora najprej ugotoviti, ali je električni pastir postavljen na zemljišču tožeče stranke ali ne, in če je postavljen, v katerem delu. To je dolžno ugotoviti, ni pa dolžno urejati meje med pravdnima strankama, kot da bi šlo za mejni spor. Če sta toženca izvrševala svoja lastninska upravičenja na svojem zemljišču, tožnici do varstva lastninske pravice na nepremičnini nista upravičeni.
pogodba o bančnem depozitu – devizna hranilna knjižica– depoziti v podružnicah Ljubljanske banke d.d. na ozemlju nekdanje SFRJ – obveznosti Ljubljanske banke d.d.
Za devizne vloge, vložene v podružnicah Ljubljanske banke d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ, odgovarja ta banka in ni podano jamstvo RS.
OZ člen 619, 637, 637/1, 639, 639/2, 641, 642, 642/3.
pogodba o delu - pravilna izpolnitev kot pogoj za plačilo
Naročnik je dolžan prevzeti opravljeni posel, ta njegova obveznost pa obstoja samo, če je posel pravilno opravljen. Iz tega sledi, da izvajalec nima pravice zahtevati plačila, če del ni izvršil v celoti tako, kot je bilo dogovorjeno.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - nova odmera
Ker je toženec pri izdaji odločbe o ponovni odmeri invalidske pokojnine zaradi dokupa časa študija ponovno ugotavljal tudi tožničino pokojninsko osnovo (ali so bili podatki o plačah in nadomestilih pravilno upoštevani pri določitvi pokojninske osnove), je sodišče prve stopnje pri presoji pravilnosti in zakonitosti odločb o ponovni odmeri invalidske pokojnine pravilno presojalo tudi izračun pokojninske osnove oziroma vštetje spornih plač in nadomestil v pokojninsko osnovo. Ob ugotovitvi, da toženec pokojninske osnove ni določil pravilno, je pokojninsko osnovo na novo izračunalo.
z zamudo izvedena delna plačila - zniževanje glavnice z delnimi plačili – zamudne obresti
S strani obeh pravdnih strani podpisane kompenzacije dokazujejo dogovor pravdnih strank, da se s plačili oziroma delnimi plačili poravnavajo samo glavnice. Dolžnik mora takrat, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice plačati še zamudne obresti. Drži, da s prenehanjem glavnice prenehajo tudi stranske pravice, vendar pa tega določila ni mogoče razumeti tako, da so z dnem, ko je bil izvršen zadnji pobot, ugasnile tudi do tedaj že natekle in zapadle obresti.
Glede na dejstvo, da je tožena stranka samostojni podjetnik posameznik, veljajo za osebno vročitev tožbe zanjo določbe o vročanju fizičnim osebam in ne določbe o vročanju pravnim osebam.
Nova tožba, ki se opira na isti sklop dejstev, ni dopustna, čeprav se v njej nekatera dejstva dodajajo ali opustijo, saj so s pravnomočnostjo zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, na katerih temelji tožbeni zahtevek, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena.
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 22, 29, 29-2, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 90, 90/1, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 178, 178/4, 178/5.
pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do sojenja v navzočnosti - pravice obdolženca - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - zasliševanje prič - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - posredovanje zapisnika o zaslišanju priče - bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz
Iz zapisnika o zaslišanju je razvidno, da je obdolženec podal zahtevo, da se zasliši policista v njegovi prisotnosti. Iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da o zaslišanju priče policista, katerega zaslišanje je sodišče izvedlo, ni bil obveščen, temveč mu je sodišče poslalo zgolj zapisnik o zaslišanju te priče. Odločitev glede obdolženčeve odgovornosti za očitani prekršek pa je sodišče oprlo tudi na izpovedbo te priče. Vrhovno sodišče je v več odločbah navedlo, da morajo biti storilcu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, zlasti mu morajo biti dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka (22. člen v povezavi z 29. členom URS). Eno od temeljnih jamstev poštenega postopka, ki izhaja iz 2. alineje 29. člena URS, je tudi pravica obdolženca, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, pri tej pravici pa ne gre zgolj za fizično prisotnost obdolženca na sodišču, temveč za zagotavljanje možnosti njegove aktivne obrambe. Za sojenje v nenavzočnosti je manjkal bistveni pogoj, to je, da se je obdolženec zavestno in hote odrekel tej pravici. Glede na določbo 22. člena v povezavi z 2. alinejo 29. člena URS izpovedba priče policista, ki ga je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti obdolženca in brez njegove vednosti, ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku, saj v smislu 6. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066012
ZP-1 člen 61, 61/3, 163, 163/3, 168. ZKP člen 89.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Na podlagi 89. člena ZKP ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje zaradi izostanka z naroka za zaslišanje.
Kot umik zahteve za sodno varstvo se šteje tudi neopravičeni izostanek pravilno povabljenega storilca z zaslišanja. Za pravno in odgovorno osebo sta se vodila dva ločena postopka (izdana dva plačilna naloga, zato v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe ni mogoče upoštevati morebitnega opravičila odgovorne osebe, danega po zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe.
Ker pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pri zmanjšani zmožnosti premikanja oziroma nepokretnosti pridobijo le upravičenci, ki so aktivni zavarovanci, oziroma zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, tožnica, ki je invalidsko upokojena in je še zmožna samostojno opravljati večino življenjskih potreb, četudi je nepokretna, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Glede na to, da je bila pogodba o financiranju stroškov spodbujanja podjetništva sklenjena brez veljavne pravne podlage, saj so do takšnega sofinanciranja upravičene le brezposelne osebe, kar toženec ni bil, je pogodba nična.
Ker nična pogodba že po samem zakonu nima pravnih učinkov oziroma ni veljavna, jo mora sodišče v okviru trditvene podlage strank upoštevati po uradni dolžnosti. To vprašanje lahko reši kot predhodno vprašanje in ni nujno, da bi morala biti ničnost pogodbe vsebovana tudi v izreku sodbe.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 111/1-8. ZJU člen 24, 24/1, 24/3, 154, 154/1.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku – javnemu uslužbencu – sta bili podani dve izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Druga odpoved je bila podana v času, ko sklep o prvi odpovedi še ni postal dokončen in izvršljiv, torej v času, ko je bil še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki. Slednji niti zakon niti Konvencija MOD št. 158 ne prepovedujeta, da bi v primeru nedokončne odpovedi vodila nov postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
imenovanje manjkajočega člana organa vodenja ali nadzora prek sodišča - nujni primer - zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta
ZGD-1 v 256. čl. med drugim določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Nujni primer je podan takrat, ko se zasleduje zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta: torej njegova sklepčnost oziroma udeležba večjega števila članov, če bi bila ta zaradi sprejemanja odločitve potrebna.
ZDR/90 člen 35, 36.a, 36.h, 36.h/2, SKPgd člen 17, 17/1.
stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ukinitev delovnega mesta - sodelovanje sindikata - šikana
Tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen, saj mu je tožena stranka izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka skladno s tedaj veljavno zakonodajo, ne da bi ga pri tem šikanirala.
ZPIZ-1 člen 5, 5/3, 66, 66/1, 66/1-2, 68, 93, 93/1, 97, 156, 156/5, 158, 159, 160. ZZZPB člen 68, 68a. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1. ZUP člen 169.
delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnica, ki ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v obvezno zavarovanje, je ob razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in ob izpolnjevanju pogoja minimalne pokojninske dobe pridobila pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine. Ali izpolnjuje pogoj prijave pri zavodu za zaposlovanje, bo preveril toženec pri odločitvi o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine.
Glede na to, da je rok za plačilo sodne takse potekel v ponedeljek 14.12.2009 ob 24.00 uri, je bila taksa, ki je bila plačana 15.12.2009, plačana prepozno, zato ni pomembno, kdo je to takso plačal.