OZ člen 619, 637, 637/1, 639, 639/2, 641, 642, 642/3.
pogodba o delu - pravilna izpolnitev kot pogoj za plačilo
Naročnik je dolžan prevzeti opravljeni posel, ta njegova obveznost pa obstoja samo, če je posel pravilno opravljen. Iz tega sledi, da izvajalec nima pravice zahtevati plačila, če del ni izvršil v celoti tako, kot je bilo dogovorjeno.
Nova tožba, ki se opira na isti sklop dejstev, ni dopustna, čeprav se v njej nekatera dejstva dodajajo ali opustijo, saj so s pravnomočnostjo zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, na katerih temelji tožbeni zahtevek, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena.
Glede na to, da je bila pogodba o financiranju stroškov spodbujanja podjetništva sklenjena brez veljavne pravne podlage, saj so do takšnega sofinanciranja upravičene le brezposelne osebe, kar toženec ni bil, je pogodba nična.
Ker nična pogodba že po samem zakonu nima pravnih učinkov oziroma ni veljavna, jo mora sodišče v okviru trditvene podlage strank upoštevati po uradni dolžnosti. To vprašanje lahko reši kot predhodno vprašanje in ni nujno, da bi morala biti ničnost pogodbe vsebovana tudi v izreku sodbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066012
ZP-1 člen 61, 61/3, 163, 163/3, 168. ZKP člen 89.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Na podlagi 89. člena ZKP ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje zaradi izostanka z naroka za zaslišanje.
Kot umik zahteve za sodno varstvo se šteje tudi neopravičeni izostanek pravilno povabljenega storilca z zaslišanja. Za pravno in odgovorno osebo sta se vodila dva ločena postopka (izdana dva plačilna naloga, zato v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe ni mogoče upoštevati morebitnega opravičila odgovorne osebe, danega po zahtevi za sodno varstvo odgovorne osebe.
Ker pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pri zmanjšani zmožnosti premikanja oziroma nepokretnosti pridobijo le upravičenci, ki so aktivni zavarovanci, oziroma zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, tožnica, ki je invalidsko upokojena in je še zmožna samostojno opravljati večino življenjskih potreb, četudi je nepokretna, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
z zamudo izvedena delna plačila - zniževanje glavnice z delnimi plačili – zamudne obresti
S strani obeh pravdnih strani podpisane kompenzacije dokazujejo dogovor pravdnih strank, da se s plačili oziroma delnimi plačili poravnavajo samo glavnice. Dolžnik mora takrat, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice plačati še zamudne obresti. Drži, da s prenehanjem glavnice prenehajo tudi stranske pravice, vendar pa tega določila ni mogoče razumeti tako, da so z dnem, ko je bil izvršen zadnji pobot, ugasnile tudi do tedaj že natekle in zapadle obresti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sekretar - razrešitev - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Izpodbijani akt tožene stranke ni nezakonit zgolj zaradi tega, ker v naslovu ni zapisano, da gre za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je to iz celotnega akta povsem jasno razvidno.
revizija – revizija, dovoljena na podlagi zakona – dopuščena revizija
Predlog tožene stranke za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče RS zavrglo. To pomeni, da revizija ni bila dopuščena. Ker glede na vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe revizija tudi ni dovoljena, se revizija zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - nadurno delo
Opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi ni zakonito, saj ga je tožena stranka podala tožniku zaradi odklonitve nadurnega dela, tožnik pa zaradi zdravstvenih težav nadur ni smel oziroma mogel opravljati. Posledično je nezakonita tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo
Po uveljavitvi novega ZDR poskusno delo ni več določeno kot posebni pogoj za sklenitev delovnega razmerja, za zakonitost dogovora o poskusnem delu zadošča, da je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi in ni treba, da bi delodajalec že v objavi prostega delovnega mesta navedel, da se predvideva oprava poskusnega dela.
ZPIZ-1 člen 5, 5/3, 66, 66/1, 66/1-2, 68, 93, 93/1, 97, 156, 156/5, 158, 159, 160. ZZZPB člen 68, 68a. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82, 82/1. ZUP člen 169.
delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnica, ki ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v obvezno zavarovanje, je ob razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti in ob izpolnjevanju pogoja minimalne pokojninske dobe pridobila pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine. Ali izpolnjuje pogoj prijave pri zavodu za zaposlovanje, bo preveril toženec pri odločitvi o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine.
Konvencija o civilnem postopku (Haaška konvencija) člen 6, 6/1, 6/1-1. ZIZ člen 42, 42/3.
odškodninska odgovornost države - odgovornost za nezakonito ravnanje sodišča - vročanje v tujino
Pritožbeno sodišče na načelni ravni nima pomislekov glede dopustnosti vročanja v civilnem postopku skladno z določili Haaške konvencije v civilnem postopku z dne 1.3.1994, na katero se je sklicevalo tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Določbe 1. točke 1. odstavka in 2. odstavka 6. člena navedene konvencije izrecno dopuščajo vročanje neposredno po pošti.
Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zgolj iz okoliščine, da tožeča stranka ni uspela pred pristojnim sodiščem v Republiki Makedoniji za priznanje sodbe, ki jo je izdalo Okrožno sodišče v Celju opr. št. II Pg 230/2000, samo po sebi še ni mogoče sklepati na nezakonitost ravnanja slovenskega sodišča pri izdaji sodbe.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – nepremoženjska škoda
Glede na to, da je tožnik na konkretni stiskalnici delal šele drugi dan in da ni bil vešč poznavanja njenih zvokov, ni mogoče šteti, da je sam prispeval k škodi (ki jo je utrpel, ker je zgornje orodje stiskalnice udarilo ob spodnje ohišje, tako da ga je razneslo), ker nadrejenih ni obvestil o čudnem zvoku orodja.
imenovanje manjkajočega člana organa vodenja ali nadzora prek sodišča - nujni primer - zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta
ZGD-1 v 256. čl. med drugim določa, da če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Nujni primer je podan takrat, ko se zasleduje zagotovitev veljavnega odločanja nadzornega sveta: torej njegova sklepčnost oziroma udeležba večjega števila članov, če bi bila ta zaradi sprejemanja odločitve potrebna.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 111/1-8. ZJU člen 24, 24/1, 24/3, 154, 154/1.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku – javnemu uslužbencu – sta bili podani dve izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Druga odpoved je bila podana v času, ko sklep o prvi odpovedi še ni postal dokončen in izvršljiv, torej v času, ko je bil še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki. Slednji niti zakon niti Konvencija MOD št. 158 ne prepovedujeta, da bi v primeru nedokončne odpovedi vodila nov postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče je verjelo in sledilo izvedencu cestnoprometne stroke, da voznik povprečnih reakcijskih sposobnostih v danih razmerah škodnega dogodka ne bi mogel preprečiti niti z zaviranjem niti s spremembo smeri gibanja, zato je pravilno zaključilo, da tožnikova vožnja brez vozniškega izpita ni v vzročni zvezi s prometno nezgodo. To je povzročil toženec, ki je s hitrejšo hojo s tožnikove desne strani nepravilno prečkal cesto.
koristi mladoletnih otrok – vzgoja in varstvo – stiki - preživnina
Otrokova korist je edini kriterij, ki legitimira odločitev o vzgoji in varstvu otroka. Sodišče, ki izbira, mora izbrati tisto možnost, za katero govori več razlogov. Ti so tako objektivni kot subjektivni. Za takšno odločitev mora sodišče poznati ne samo okoliščine na strani konkretnega otroka, njegove potrebe in želje, temveč tudi osebo in vzgojne sposobnosti obeh staršev. Ugotoviti mora, kakšni so pogoji za uveljavljanje koristi otrok pri vsakem od staršev, kakšne so značilnosti njunih osebnosti, kakšna je sposobnost obeh roditeljev za vzgojo in intimno čustveno povezanost z otrokom, ki mora biti podlaga za garancijo za uspešno izvrševanje varstva in vzgojo otrok, ter kakšni so pogoji za razvojne možnosti otroka pri vsakem od staršev.
Glede na to, da je rok za plačilo sodne takse potekel v ponedeljek 14.12.2009 ob 24.00 uri, je bila taksa, ki je bila plačana 15.12.2009, plačana prepozno, zato ni pomembno, kdo je to takso plačal.
V primeru pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju ne gre za formalno pomanjkljivost predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je stvar procesnega prava, temveč za vsebinsko pomanjkljivost oziroma nesklepčnost, ki je stvar materialnega prava. Formalnim zahtevam, ki jih določa ZST-1 v 3. odstavku 12. člena, je tožena stranka s predložitvijo izjave zadostila, ni pa zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1, ki so merodajne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse.
Če se po izvedbi dokaza izkaže, da založeni predujem ne zadošča, je obveznost do plačila manjkajoče razlike po tem, ko je strošek že nastal, na strani predlagatelja izvedenega dokaza.