Tožnik zahteva ugotovitev ničnosti kupoprodajnih pogodb in zasleduje interes, da se vzpostavi stanje pred prodajo spornih zemljišč, ki jih kot denacionalizacijski upravičenec zahteva v denacionalizacijskem postopku. Ker je tožnik navedel očitno prenizko vrednost, je sodišče pravilno upoštevalo prodajno ceno v kupoprodajnih pogodbah, katerih ničnost uveljavlja s tožbo.
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 22, 29, 29-2, 29-3. ZP-1 člen 67, 67/1, 90, 90/1, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 178, 178/4, 178/5.
pravica do poštenega sojenja - enako varstvo pravic - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do sojenja v navzočnosti - pravice obdolženca - smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku - zasliševanje prič - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - posredovanje zapisnika o zaslišanju priče - bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz
Iz zapisnika o zaslišanju je razvidno, da je obdolženec podal zahtevo, da se zasliši policista v njegovi prisotnosti. Iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da o zaslišanju priče policista, katerega zaslišanje je sodišče izvedlo, ni bil obveščen, temveč mu je sodišče poslalo zgolj zapisnik o zaslišanju te priče. Odločitev glede obdolženčeve odgovornosti za očitani prekršek pa je sodišče oprlo tudi na izpovedbo te priče. Vrhovno sodišče je v več odločbah navedlo, da morajo biti storilcu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, zlasti mu morajo biti dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka (22. člen v povezavi z 29. členom URS). Eno od temeljnih jamstev poštenega postopka, ki izhaja iz 2. alineje 29. člena URS, je tudi pravica obdolženca, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, pri tej pravici pa ne gre zgolj za fizično prisotnost obdolženca na sodišču, temveč za zagotavljanje možnosti njegove aktivne obrambe. Za sojenje v nenavzočnosti je manjkal bistveni pogoj, to je, da se je obdolženec zavestno in hote odrekel tej pravici. Glede na določbo 22. člena v povezavi z 2. alinejo 29. člena URS izpovedba priče policista, ki ga je sodišče zaslišalo v nenavzočnosti obdolženca in brez njegove vednosti, ne more biti dokaz v procesnem smislu, na katerega bi se smela v odločilni meri opreti sodba o prekršku, saj v smislu 6. točke 1. odstavka 155. člena ZP-1 predstavlja nedovoljen dokaz.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 111/1-8. ZJU člen 24, 24/1, 24/3, 154, 154/1.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku – javnemu uslužbencu – sta bili podani dve izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Druga odpoved je bila podana v času, ko sklep o prvi odpovedi še ni postal dokončen in izvršljiv, torej v času, ko je bil še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki. Slednji niti zakon niti Konvencija MOD št. 158 ne prepovedujeta, da bi v primeru nedokončne odpovedi vodila nov postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Glede na dejstvo, da je tožena stranka samostojni podjetnik posameznik, veljajo za osebno vročitev tožbe zanjo določbe o vročanju fizičnim osebam in ne določbe o vročanju pravnim osebam.
Sodišče je verjelo in sledilo izvedencu cestnoprometne stroke, da voznik povprečnih reakcijskih sposobnostih v danih razmerah škodnega dogodka ne bi mogel preprečiti niti z zaviranjem niti s spremembo smeri gibanja, zato je pravilno zaključilo, da tožnikova vožnja brez vozniškega izpita ni v vzročni zvezi s prometno nezgodo. To je povzročil toženec, ki je s hitrejšo hojo s tožnikove desne strani nepravilno prečkal cesto.
koristi mladoletnih otrok – vzgoja in varstvo – stiki - preživnina
Otrokova korist je edini kriterij, ki legitimira odločitev o vzgoji in varstvu otroka. Sodišče, ki izbira, mora izbrati tisto možnost, za katero govori več razlogov. Ti so tako objektivni kot subjektivni. Za takšno odločitev mora sodišče poznati ne samo okoliščine na strani konkretnega otroka, njegove potrebe in želje, temveč tudi osebo in vzgojne sposobnosti obeh staršev. Ugotoviti mora, kakšni so pogoji za uveljavljanje koristi otrok pri vsakem od staršev, kakšne so značilnosti njunih osebnosti, kakšna je sposobnost obeh roditeljev za vzgojo in intimno čustveno povezanost z otrokom, ki mora biti podlaga za garancijo za uspešno izvrševanje varstva in vzgojo otrok, ter kakšni so pogoji za razvojne možnosti otroka pri vsakem od staršev.
Tožbeni zahtevek na plačilo kupnine izvira iz pogodbenega razmerja zapustnice, kot upnice do druge pogodbene stranke, ki je v tem primeru sicer sodedinja tožnice, vendar ima ob takšni podlagi tožnica, tudi če gre za zahtevek proti sodedinji, lahko samo dajatveni zahtevek.
ZZK-1 člen 125, 125/1, 140, 140/1, 140/1-4, 148, 148/1, 148/1-1.
vezanost na zemljiškoknjižni predlog – listina, ki je podlaga za vpis – sklicevanje na listine v predlogu
Iz določb zakona izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa strogo vezano na listine, na katere se predlagatelj sklicuje v zemljiškoknjižnem predlogu. Res je, da je predlagatelj k predlogu predložil tudi pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 15. 5. 2008 v izvirniku, a se v predlogu na to pogodbo ni skliceval, zato je sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati
ZIZ člen 24, 24/1, 40, 40/1, 42, 42/1. ZPP člen 108, 108/2.
predlog za izvršbo - sprememba firme - nepopolna vloga - izvršilni naslov
Ker upnik v predlogu za izvršbo ni podal trditev in dokazov o spremembi firme, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati dejanskega stanja v tej smeri, zato je pravilno štelo predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za nepopoln in ga zavrglo.
Določilo splošnih pogojev o izključitvi odgovornosti za odškodninske zahtevke družbenikov ne nasprotuje namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem in tudi ni nepravično v smislu določila 2. odst. 121. čl. OZ.
Tožnica je bila v času nastanka škodnega dogodka direktorica in družbenica zavarovanca, kar pomeni, da bi morala tudi sama poskrbeti za varno delo, v odškodninskem zahtevku pa svojemu delodajalcu očita, da ni poskrbel za njeno varno delo. Pravna oseba je sicer res ekonomsko ločena od fizične osebe, ko pa gre za presojo njene skrbnosti, se ta presoja po skrbnosti njenih organov. Tožnica sama bi bila dolžna poskrbeti, da bi bili njej in tudi ostalim delavcem zagotovljeni varni pogoji za delo. Kritje lastne škode, ki jo s svojim nedopustnim ravnanjem povzroči sam zavarovanec, je iz konkretne zavarovalne pogodbe izključeno.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – gradbena dela – poškodba pri delu
Gradbena dejavnost lahko postane nevarna, ko se določene okoliščine in opravila, izvrševana v takšnih okoliščinah, združijo v enovit delovni proces in ta predstavlja sam po sebi povečano nevarnost za nastanek škode.
Podana bi bila lahko objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke, če takšne odgovornosti ne bi nadomestila morebitna krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke, kolikor je ta ustvaril s svojo aktivnostjo ali pa tudi pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) okoliščine, da je sicer sama po sebi lahko nenevarna stvar – stopnišče po predpisih pokrito s filcem, ki ne zdrsi s površine stopnišča oziroma ne predstavlja drseče površine – postala nevarna stvar in posledično s svojim neskrbnim ravnanjem spremenilo sicer nenevarno gradbeno dejavnost oziroma posamezna opravila takšne dejavnosti (nošenje sicer težkih vreč po vendarle ustrezno zaščitenem in nedrsečem stopnišču s strani izurjenih gradbenih delavcev) za nevarno.
ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 289, 290.
služnost v javno korist - ničnost pogodbe – nasprotovanje moralnim načelom
Po določbah ZEKom je tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0064029
ZPP člen 206.
prekinitev postopka – pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju – vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice – deklaratorna narava sodbe
Postopek, ki je bil prekinjen zato, ker je sodišče odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je postopek o predhodnem vprašanju pravnomočno končan. Vložitev revizije, ustavne pritožbe ali pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice ni ovira za nadaljevanje postopka.
Evropsko sodišče za človekove pravice v nasprotju z Ustavnim sodiščem lahko ugotovi le (ne)obstoj kršitve človekovih pravic, ne mora pa razveljaviti ali spremeniti odločbe domačega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061327
ODZ člen 316, 328, 1500. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 44, 44/2.
prepozno predlagan dokaz - relativna bistvena kršitev postopka – vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe – odločilna dejstva – priposestvovanje v korist družbene lastnine – dobroverna posest
Dobroverna posest se domneva tako po paragrafu 328 ODZ kot po 72. členu ZTLR. Dokazno breme, da ta domneva ni resnična, je na tožencih, ki pa sodišča nista uspela prepričati. Pravni prednik tožnika (njegovi organi in druge osebe, za katere je glede na njihovo delovno področje to pomembno) je resda poznal zemljiškoknjižno stanje, oziroma se zavedal, da v zemljiški knjigi pravna oseba ni bila vpisana kot lastnik oz. imetnik tedanje pravice uporabe, vendar pa zgolj ta okoliščina ne dokazuje njegove nedobrovernosti. Bistveno je, da pravni prednik tožencev (po katerem sta sporno nepremičnino toženca podedovala) posesti pravnih prednikov tožnika ni nikoli osporaval, svoje lastninske pravice niti zatrjeval.
Priposestvovanje na stvari, ki je družbena lastnina, je bilo resda onemogočeno (29. člen ZTLR), kar pa ne pride v poštev v konkretnem primeru, ko je bila družbena lastnina tista, v korist katere je bilo priposestvovano in ne v njeno breme.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007112
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 256, 289, 290. ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev – ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – prenos služnosti - služnost graditve, postavitve in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture
Tožena stranka je imela pravico zahtevati prenos služnosti nase po končani izgradnji, pri čemer je po določbah ZEKom tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Statutarna ali druga omejitev pa nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato za presojo upravičenja tožeče stranke, da razveljavi pogodbo, ki jo je podpisal njen zastopnik, notranja razmerja med njim in edinim družbenikom za odločitev niso bila pomembna.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – napoved pritožbe – delno plačilo sodne takse
Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka ob vložitvi napovedi pritožbe ni plačala sodne takse, ki bi morala biti plačana po predpisih o sodnih taksah. Zato jo je z opominom pozvalo k njenemu plačilu in ji določilo rok za plačilo. Ker je tožeča stranka plačala zgolj takso za opomin, takse za napoved pritožbe pa v postavljenem roku ni plačala, je pravilno odločilo, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno. Procesna predpostavka za odločanje namreč ni izpolnjena niti takrat, kadar je sodna taksa le delno plačana.
ureditev meje – javno dobro – stanje v zemljiškem katastru
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba določiti po obstoječem dejanskem stanju, kadar iz ugotovljenih okoliščin izhaja, da so katastrske meje javnega dobra posledica napak oz. pomanjkljivosti v katastru označenih mej.
Tožniku je uspelo dokazati, da je nastopil zavarovalni primer. S tem se je dokazno breme o nasprotnem prevalilo na toženo stranko, ki je zatrjevala, da je bilo v nesreči poškodovano drugo (in ne zavarovano) vozilo.