ZPP člen 14, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 171, 171/1. KZ člen 325, 325/1. ZVCP člen 44, 44/1.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – odškodninska obveznost – soodgovornost – deljena odgovornost – blanketna norma – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – prehod za pešce – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenec – izvedensko mnenje – odprava pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravnomočna kazenska obsodilna sodba načeloma ne ovira uveljavljanja ugovora deljene odgovornosti (171. čl. OZ), vendar pa le-ta skladno s 14. čl. ZPP ne sme temeljiti na dejstvih, ki izključujejo obstoj ugotovljenega kaznivega dejanja.
Če sodišče ugotovi, da so v izvedenčevem izvidu pomanjkljivosti, jih mora odpraviti po uradni dolžnosti (254. čl. ZPP).
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode in civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno; samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – statusni spori - spor zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva
Spor zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva ne predstavlja premoženjskega spora, ampak ima glede na posledice, ki jih ima učinek takšnega spora na osebni status otroka, matere in očeta oz. moškega, ki je priznal očetovstvo, in ki so enaki učinkom spora o izpodbijanju očetovstva, enak status kot spori iz 1. točke II. odst. 32. čl. ZZP. Za takšne spore pa je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča.
prodajna pogodba – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – ohranitev pogodbe v veljavi
Stranki sta kot bistveno sestavino pogodbe določili plačilo kupnine v danem roku. Vendar pa sta se po preteku tega roka telefonsko dogovorili o nadaljnji realizaciji posla, zato ni mogoče šteti, da je tožnik – kupec po pogodbi plačeval obroke kupnine, čeprav je vedel, da tega ni dolžan. Šteti je namreč mogoče, da je upnik pogodbo ohranil v veljavi, ker je obvestil dolžnika, da denar potrebuje in soglašal z novimi pogoji izpolnitve.
pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zloma ličnice, čeljusti in očesne duplje.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – gradbena dela – poškodba pri delu
Gradbena dejavnost lahko postane nevarna, ko se določene okoliščine in opravila, izvrševana v takšnih okoliščinah, združijo v enovit delovni proces in ta predstavlja sam po sebi povečano nevarnost za nastanek škode.
Podana bi bila lahko objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke, če takšne odgovornosti ne bi nadomestila morebitna krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke, kolikor je ta ustvaril s svojo aktivnostjo ali pa tudi pasivnostjo (opustitvijo dolžne skrbnosti) okoliščine, da je sicer sama po sebi lahko nenevarna stvar – stopnišče po predpisih pokrito s filcem, ki ne zdrsi s površine stopnišča oziroma ne predstavlja drseče površine – postala nevarna stvar in posledično s svojim neskrbnim ravnanjem spremenilo sicer nenevarno gradbeno dejavnost oziroma posamezna opravila takšne dejavnosti (nošenje sicer težkih vreč po vendarle ustrezno zaščitenem in nedrsečem stopnišču s strani izurjenih gradbenih delavcev) za nevarno.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060108
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – regresna tožba zavarovalnice
Za sklepčnost regresne tožbe zadošča, da zavarovalnica v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi tako sklepčne tožbe dolžna ponuditi tožeča stranka, pa se navezuje na vsebino (in substanciranost) ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka in pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
Če je zapustnik v oporoki izrecno razpolagal le s pričakovano odškodnino za nacionalizirano premoženje, se naknadno vrnjeno premoženje ne glede na obliko vrnitve (v naravi, kot nadomestno zemljišče ali v obliki odškodnine) razdeli med zakonite dediče.
ZST-1 člen 11, 11/3. ZUP člen 167, 167/1. ZPP člen 108, 336.
taksna oprostitev – upravni postopek – trditveno breme – narava postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks
Postopek odločanja o predlogu za taksno oprostitev je po svoji naravi upravni postopek. Zato zanj veljajo določbe ZUP, po katerih sodišče mora vlagatelja nepopolne vloge pozvati na njeno dopolnitev.
Stranka mora navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je pri njej podan dejanski stan iz 3. odst. 11. člena ZST, ki opravičuje taksno oprostitev. Takšnih dejstev tožena stranka ni zatrjevala. Zato s svojim predlogom tudi sicer ne bi mogla uspeti, pa čeprav bi predložila dokazila, na katera se je v predlogu sklicevala.
postopek po ZVEtL - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - prekinitev postopka
Uvedba postopka po ZVEtL ni razlog za prekinitev postopka, v katerem tožnik uveljavlja stvarnopravna upravičenja. Pravila ZVEtL samo dopolnjujejo (in ne nadomeščajo) doslejšnje sodno varstvo in ni mogoče reči, da je (glede na trditveno podlago) klasično stvarnopravno varstvo izključeno ali morda zaradi specialne ureditve zadržano do odločitve po ZVEtL. Prav tako tudi ni mogoče reči, da se v postopku po ZVEtL rešujejo vprašanja, ki bi bila v razmerju do te pravde predhodne narave ter bi narekovala prekinitev postopka.
dedni sporazum – izvensodna poravnava – ugotovitev dedičev - ugotovitev obsega zapuščine – skupnost dedičev – nujno enotno sosporništvo
Če dediči sklenejo zunajsodno poravnavo, jo sodišče povzame v sklepu o dedovanju, vendar mora pred tem ugotoviti vsaj, kdo so dediči in da so sklenili dedni dogovor.
enostranska odpoved sodelovanja – odstop od pogodbe
Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za konkurenco razlogov za prekinitev sodelovanja, ni pravno odločilno le dejstvo, ali so bili ti razlogi dejansko izpolnjeni oziroma ali je bilo iz teh razlogov sodelovanje prekinjeno, temveč predvsem dejstvo, kdaj so ti razlogi nastopili. Ko se zaradi nastopa v pogodbi predvidenih razlogov sodelovanje med pogodbenima strankama prekine, je namreč tudi pojmovno nemogoče, da bi v nadaljevanju nastopili tudi drugi razlogi za prekinitev sodelovanja.
Ker prenehanje obveznosti pomeni tudi izpolnitev obveznosti oz. plačilo vtoževane obveznosti, sodišče prve stopnje s tem, ko je v obrestnem delu dosojenega tožbenega zahtevka navedlo, da zakonske zamudne obresti tečejo do prenehanja obveznosti, ni storilo nobene kršitve in tudi ni odločilo v nasprotju z obstoječo sodno prakso, saj se besedna zveza “do prenehanja obveznosti” v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti pogosto uporablja v sodnih odločbah.
Kljub odsotnosti podatkov o strukturi tožnikovih sredstev glede na veliko vrednost teh sredstev ni razloga za dvom, da ni med njimi tudi takih sredstev, ki so tržno zanimiva in jih je možno unovčiti v sorazmerno kratkem času, zato je je primeren odlog plačila sodne takse za tri mesece, šteto od tožnikovega prejema tega sklepa.
ZOR člen 220. OZ člen 199. ZTLR člen 13. SPZ člen 65.
vlaganja v solastno nepremičnino – vlaganja brez soglasja solastnikov – poslovodstvo brez naročila – nujna vlaganja – uporaba solastne nepremičnine
Ker tožnik kot solastnik za vlaganja ni imel pooblastila ostalih solastnic, gre za deloma tuj posel, zato je treba tožnikov položaj v tem delu presojati v okviru zakonskih določb, ki urejajo poslovodstvo brez naročila. Pri tem je potreben kriterij nujnosti vlaganj, ni pa odločilna uporaba stvari s strani ostalih solastnikov, saj pri solastnini ni razdeljena stvar, temveč pravica.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064049
OZ člen 165, 177, 179, 179/1, 179/2, 183. ZPP člen 343, 343/4.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine – pravno priznana škoda – zamudne obresti – zapadlost odškodninske obveznosti – objava opravičila – nedoločen zahtevek – pravni interes za pritožbo
Pravico do pritožbe ima stranka, ki bi imela od pritožbe konkretno in neposredno pravno korist, kar pomeni, da bi se njen pravni položaj z odločitvijo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.
Pravno priznano škodo po 183. čl. OZ predstavljajo zlasti primeri, ko gre za izjavo oziroma objavo trditve o določenih dejstvih in okoliščinah v zvezi z delovanjem pravne osebe, pa se vsebina objave izkaže za neresnično. Pravni osebi gre odškodnina za negmotno škodo zaradi posega v ugled in dobro ime tudi tedaj, ko gre za podajanje neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo.
pravdno nesposobna oseba – skrbnik za posebni primer – odobritev opravljenih procesnih dejanj – pooblastilo odvetniku – poziv na predložitev pooblastila – uporaba določb novele ZPP-D – prehodne in končne določbe ZPP-D – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pooblastila tožnika ni mogoče upoštevati, ker tožnik ni pravdno sposoben. Vendar bi moralo sodišče v tej situaciji, potem ko je poskrbelo za tožnikovo ustrezno zastopanje (postavitev skrbnice za posebni primer), odvetnika v skladu z določbo 2. odstavka 98. člena ZPP pozvati k predložitvi pooblastila. V skladu z določbo 5. odstavka 98. člena ZPP sodišče sicer odvetnikov ne poziva (več) na predložitev pooblastila, ker pa je bila tožba v obravnavani zadevi vložena pred novelo ZPP, omenjene določbe v tej zadevi ni mogoče uporabiti.
invalidnost – degenerativne spremembe – nezgodno zavarovanje – zavarovalno kritje
Zavarovanec ni upravičen do plačila za tisti del ugotovljene invalidnosti, za katero je vzrok bolezen, saj ta del invalidnosti ni nastal zaradi nezgode, kot jo določa zavarovalna pogodba. Invalidnost, ki ni posledica poškodbe, temveč degenerativnih sprememb (bolezni), je namreč po pogodbi izključena iz zavarovalnega kritja, glede na navedeno pa zavarovalnica odgovarja samo za invalidnost, ki je posledica nezgode.