ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060108
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – regresna tožba zavarovalnice
Za sklepčnost regresne tožbe zadošča, da zavarovalnica v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi tako sklepčne tožbe dolžna ponuditi tožeča stranka, pa se navezuje na vsebino (in substanciranost) ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka in pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3. ZTLR člen 12, 25, 26.
pridobitev lastninske pravice z gradnjo na družbeni lastnini – nesklepčnost tožbe – zavrnilna zamudna sodba
Razveljavitev 2. odst. 282. čl. ZPP ne vpliva na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdajo katere je sodišče prve stopnje oprlo na to določbo, ker kljub pozivu k odpravi nesklepčnosti na naroku tožnik nesklepčnosti ni odpravil.
Z gradnjo na tujem brez pravice uporabe lastninske pravice na družbeni lasti ni bilo možno pridobiti.
izvedeniško mnenje pridobljeno pred pravdo – dokazovanje - dokazi - postopek z izvedencem
Izvedensko mnenje, ki si ga stranka priskrbi pred pravdo, (načeloma) ni dokazna listina. Pomen za ugotovitev dejanskega stanja ima lahko le v primeru, če nanj (izrecno) pristane nasprotna stranka. Vsebina mnenja namreč izkazuje zgolj trditve o pravno relevantnih dejstvih. Takšno listino je zato mogoče šteti le kot del trditvenega (in ne dokaznega) gradiva.
Pogodba o opravljanju upravniških storitev ni akt, s katerim bi bil upravnik imenovan, ampak podlago predstavlja sklep etažnih lastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev, ki je sprejet bodisi s podpisovanjem listine ali na zboru lastnikov.
Ker je upravnik dejansko zakoniti zastopnik (za določeno področje) etažnih lastnikov, bi moralo sodišče, če je dvomilo ali tožečo stranko res zastopa njen zakoniti zastopnik, upoštevati 79. člen ZPP. Sodišče ima na podlagi 2. odst. tega člena v takšnem primeru možnost, da zakonitega zastopnika pozove, da svoje upravičenje za zastopanje dokaže. V konkretnem primeru bi moral zastopnik sodišču predložiti listino, s katero je bil imenovan za upravnika oziroma zapisnik zbora etažnih lastnikov, kjer je bilo to imenovanje izglasovano.
Ker prenehanje obveznosti pomeni tudi izpolnitev obveznosti oz. plačilo vtoževane obveznosti, sodišče prve stopnje s tem, ko je v obrestnem delu dosojenega tožbenega zahtevka navedlo, da zakonske zamudne obresti tečejo do prenehanja obveznosti, ni storilo nobene kršitve in tudi ni odločilo v nasprotju z obstoječo sodno prakso, saj se besedna zveza “do prenehanja obveznosti” v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti pogosto uporablja v sodnih odločbah.
škoda nastala uporabniku zemljišča pri izgradnji avtoceste - pripravljalna dela
Lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, mora plačati odškodnino Družba za avtoceste Republike Slovenije.
Pripravljalna dela so opredeljena kot: izvajanje raziskav zemljišča, parcelacija zemljišča, druga merjenja, cenitve nepremičnin in podobno, kar pomeni, da so pripravljalna dela le tista dela, ki so namenjena dejanski opredelitvi trase bodoče avtoceste v naravi v okviru že sprejete uredbe o lokacijskem načrtu. Sem torej ne spadajo dela, ki predstavljajo že samo izgradnjo avtoceste.
ZDen člen 16, 27, 51, 88. OZ člen 86, 87, 90, 90/2, 92.
ničnost pogodbe – denacionalizacija - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet vrnitve v denacionalizacijskih postopkih – kondikcijski zahtevek – konvalidacija nične pogodbe - pravni interes za uveljavljanje ničnosti
Nična pogodba ne konvalidira, če na pogodbo pristane tisti, v interesu katerega je ničnost določena. Če upravičenec do uveljavljanja ničnosti pogodbo priznava, izgubi pravni interes za uveljavljanje ničnosti. To pa ne pomeni, da se zaradi tega, ker se on z njo strinja, nihče drug ne more več sklicevati na ničnost.
Uporabe rednih pravnih sredstev v izvršilnem postopku, ki se jih je upnik poslužil in v katerih je argumentirano zastopal svoje materialnopravno stališče o načinu obračuna terjatve, ni mogoče šteti samega po sebi kot protipravno ravnanje, ki bi imelo za posledico njegovo odškodninsko odgovornost.
oprostitev plačila sodnih taks - nastanek taksne obveznosti - nadaljevanje postopka v pravdi - doplačilo takse za pravdni postopek
Tožeča stranka je bila s sprejemom sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bil sklep razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter v katerem je bilo navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo okrožno sodišče v pravdnem postopku, seznanjena, da bo nastala njena taksna obveznost za doplačilo sodne takse za pravdni postopek, zato bi, če je mislila, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, morala takoj vložiti predlog za oprostitev doplačila sodne takse za pravdni postopek.
ZFPPIPP člen 139, 139/1, 139/1-1, 234, 234/1, 236, 236/2.
domneva o insolventnosti dolžnika – predlog za začetek stečajnega postopka
Prvostopno sodišče bi moralo v skladu z 2. odst. 236. člena ZFPPIPP dolžnika pozvati na predložitev zahtevanih listin, ki so predpisane v 2. odstavku omenjenega člena in šele po izpeljavi postopka o njegovem predlogu odločati.
sklep o dedovanju – dedovanje vrnjenega premoženja – ni dedičev
Upravičenca po citirani pravnomočni odločbi sta prav pokojna zakonca, kar pomeni, da so predmetne nepremičnine prešle v njuno premoženje. S tem pa so bili izpolnjeni pogoji za uvedbo zapuščinskega postopka glede tega premoženja, pri čemer je pravna podlaga glede na naravo predmeta zapuščine prav 8. člen ZPVAS,
kaznivo dejanje nasilništva – podrejen položaj - milejši zakon
Ker niti iz opisa kaznivega dejanja pod točko 1 niti iz razlogov sodbe ne izhaja, da je bil zaradi obdolženčevega ravnanja oškodovanec spravljen v podrejen položaj (obdolženec je namreč oškodovancu zagrozil le enkrat, zato ni mogoče govoriti o oškodovančevem strahu večje intenzivnosti in trajanja), dejanje, ki se očita obdolžencu, nima vseh znakov kaznivega dejanja nasilništva po novem 296. členu KZ-1 (in je zato za obdolženca milejši zakon).
Obdolženec je s tem, ko je zbujal B. in Z. B. ponoči, jih nadlegoval po telefonu in jim onemogočal uporabo lokalne ceste z nameščanjem ovir nanjo, vsekakor ravnal protipravno in je oškodovance s takšnim ravnanjem vznemirjal in jim oteževal dostop do njihove zemlje, ni pa to njegovo ravnanje predstavljalo znakov kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu KZ-1. Obdolženec namreč ob teh dejanjih oškodovancem ni grozil ali zoper njih uporabljal sile, z nameščanjem ovir na lokalno cesto pa jim tudi ni omejeval njihovih pravic z nasiljem.
pripoznava dolga – oseba pooblaščena za zastopanje - ugovor neizpolnitve
Bistvenega pomena za ugotovitev, ali je mogoče podpisan izpisek odprtih postavk šteti za pripoznavo dolga v smislu 364. člena OZ, je vprašanje, ali je izpisek odprtih postavk podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje tožene stranke. Voljo v imenu pravne osebe namreč lahko izrazi le oseba, ki je zastopnik pravne osebe ali pa oseba, pooblaščena za zastopanje pravne osebe.
Tožena stranka tekom postopka na prvi stopnji ni zatrjevala, da ima delo tožeče stranke stvarne napake, marveč je zatrjevala to, da tožeča stranka ni opravila tistega dela, za katerega sta se pravdni stranki s pogodbo dogovorili. Takšen ugovor pa ni ugovor, da ima delo stvarne napake, marveč je to ugovor neizpolnitve. Pravna posledica takšnega ugovora ob njegovi utemeljenosti je neutemeljenost zahtevka tožeče stranke za plačilo.
odpust obveznosti stečajni dolžnici – okoliščine za določitev preizkusnega obdobja – razjasnjevalna dolžnost sodišča – materialno procesno vodstvo – laična stranka
Če stranka ne navede kakšnega pravnorelevantnega dejstva, je dolžan sodnik v okviru materialnega procesnega vodstva s postavljanjem vprašanj vzpodbuditi stranko, da navede manjkajoča dejstva. To velja še toliko bolj, ker dolžnica nastopa v postopku kot laična stranka in nima kvalificiranega pooblaščenca. Standard dolžnega ravnanja sodišča v okviru načela materialnega procesnega vodstva je pri prava neuki stranki gotovo višji kot pri stranki, ki kvalificiranega pooblaščenca ima.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-5. ZTLR člen 21, 24, 24/1.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - solastnina - vlaganja v solastno nepremičnino - višina solastninskega deleža - sprememba razmerja med solastniki zaradi vlaganj enega od njih
„Pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.“
Da oseba nastopa v vlogi investitorja ni potrebno, da je lastnik nepremičnine, temveč zadostuje, da razpolaga s pravico graditi na določeni nepremičnini.
inominatna pogodba - finančni leasing – prodaja na obroke - pravila prodaje na obroke – razdrtje pogodbe
Številne odločbe tako višjih sodišč kot Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za razdobje, ko je še veljal ZOR in predvsem v primerih, ko gre za kupca posameznika (2. odst. 542. člena ZOR), razlagajo leasing pogodbo, v primeru, ko pride do njenega razdrtja, po pravilih, ki veljajo za prodajo na obroke, kot so določena v ZOR-u. Prav tako vse odločbe tudi upoštevajo 551. člen ZOR, torej, da so nična vsa tista določila splošnih pogojev za leasingojemalca, ki so manj ugodna od določb v ZOR-u, ki se nanašajo na prodajo na obroke.
Ker je bila v tem primeru pogodba razdrta po krivdi tožeče stranke, je treba tudi po 549. členu ZOR, ki velja za prodajo na obroke, upoštevati, da mora tožeča stranka kot leasingojemalec poleg tega, da vrne toženi stranki kot leasingodajalcu stvar v stanju, kakršnega je bila tedaj, ko ji je bila izročena, dati še povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe.
Neseznanjenost tožeče stranke s predpisi, ki določajo dolžnost plačila sodnih taks in njihovo višino za posamezna pravdna dejanja, ne predstavlja razloga, s katerim bi lahko tožeča stranka uspela. Vsaka stranka se je v postopku pred sodiščem dolžna seznaniti s predpisi, ki se tičejo njenega pravnega položaja in določajo njene pravice in obveznosti. Če tega ne stori, nosi posledice sama.