CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSK0004611
ZPP člen 2, 2/1.
odškodnina - nadomestilo za odvzeto zemljišče - sanacija ceste - prekoračitev tožbenega zahtevka
Res je tožnica v tožbi navedla, da naj bi ji bilo odvzetega za rekonstrukcijo ceste 278 m² nepremičnine, kar predstavlja ob vrednosti 100,00 EUR za 1 m² zemljišča skupaj 27.800,00 EUR, vendar s pridržkom, da bo to oceno podal še izvedenec. Ugotovljeno je bilo, da gre za 133 m² zemljišča in skupna vrednost ob upoštevanju 124,37 EUR za m². Tožeča stranka je cenitev sprejela v celoti, torej tako glede površine kot cene m² zemljišča. Ker je bil njen tožbeni zahtevek višji, ji ga ni bilo potrebno zviševati. Ne gre torej za to, da bi sodišče, kot navaja pritožba „dosodilo 124,37 EUR za m²“, temveč je v okviru tožbenega zahtevka dosodilo to, kar je tožeča stranka s tožbo uveljavljala: nadomestilo za odvzeto površino zemljišča, ki je bilo zajeto v sanacijo ceste.
sposobnost biti stranka – smrt stranke – smrt stranke pred vložitvijo tožbe – vstop dedičev v pravdo – razširitev tožbe na novega toženca
Tožba zoper osebo, ki ob vložitvi tožbe ni več živa, je nedopustna. Dediči so s stališča identitete druge osebe, zato nepravilnosti ni mogoče sanirati s pozivanjem dedičev, da vstopijo v pravdo namesto prvotno tožene stranke.
Tožnici je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve. Ker do prenehanja delovnega razmerja ni izrabila 24 dni letnega dopusta, je ob upoštevanju 166. člena ZDR in Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih organizacije delovnega časa z dne 4. 11. 2003 upravičena do denarnega nadomestila.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - zavrženje predloga - objektivna in subjektivna identiteta predloga za izvršbo - samostojna procesna legitimacija stečajnega upravitelja - dvojna funkcija stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot poseben procesni organ
Znotraj stečajnega postopka pa ima stečajni upravitelj položaj posebnega procesnega organa, ki je po zakonu zadolžen za oblikovanje stečajne mase, za kar je dolžan skrbeti kot dober gospodar. Kot tak neposredno opravlja večino procesnih in drugih dejanj, ki so potrebna za zagotovitev sodnega varstva pravice upnikov do poplačila, kamor sodi tudi vnovčenje stvari dolžnika, ki spadajo v stečajno maso.
priposestvovanje - dobra vera - stanje vpisov v zemljiški knjigi - posest - dokazno breme
Prenos dokaznega bremena je utemeljilo s tem, da je zoper posestnika nepremičnine moč dokazovati, da ni bil v dobri veri, z objavljenim stanjem v zemljiški knjigi. V zvezi z vprašanjem dokazovanja dobrovernosti posestnika v obdobju veljave Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (od 1.9.1980 do 1.1.2003) in pred tem v času veljavnosti ODZ (pred drugo svetovno vojno in po njej), pa je bila sodna praksa enotna in dosledna, da mora, ker se dobrovernost posesti domneva, tožena stranka to domnevo izpodbiti in je zato dokazno breme na njej.
kolesarska dirka – poškodba udeleženca kolesarske dirke – odgovornost kolesarja – trčenje kolesa in avtomobila
Ker izven zaprtega dela kolesarskega maratona veljajo cestnoprometni predpisi, je bil kolesar le-te dolžan spoštovati in je zato, ker jih je kršil, odgovoren za nastalo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSK0004429
URS člen 15, 15/2, 72. OZ člen 133, 133/1, 133/3, 134. ZOR člen 156, 156/3, 156/4. ZVO-1 člen 3, 14, 15, 15/1.
povzročanje vznemirjenja s splošno koristno dovoljeno dejavnostjo – zgolj pravica do povrnitve škode, ki presega običajne meje – pojem splošno koristne dejavnosti – subsidiarnost opustitvenega zahtevka po prvem odstavku 133. člena OZ – primarnost zahtevka za preprečitev škodne nevarnosti oziroma vznemirjanja z drugimi ukrepi – načelo dopustnosti posegov v okolje – prepoved povzročanja čezmernih obremenitev – obremenitev, ki presega mejne vrednosti – zahtevek na prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu OZ – ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja – zakonska določitev načina uresničevanja človekovih pravic
Četudi bi določilo 14. čl. ZVO-1 lahko upoštevali kot samostojno pravno podlago za vtoževani opustitveni zahtevek na prenehanje proizvodnje (glede na to, da v ZVO-1 ni nobenih omejitev glede tistih imetnikov, ki povzročajo škodno nevarnost ali vznemirjanje na podlagi dovoljene dejavnosti), ta v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker čezmerna obremenitev v smislu ZVO-1 ni bila ugotovljena.
tožba za razveljavitev sodne poravnave – rok za razveljavitev sodne poravnave – prekluzivni rok – neuporaba pravila o zastaranju – pretrganje zastaranja – tožba, zavržena zaradi nepristojnosti ali iz drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari
Rok za razveljavitev sodne poravnave je prekluzivni rok in zanj ni mogoče uporabiti določil o pretrganju zastaralnih rokov zaradi zavrženja tožbe zaradi nepristojnosti sodišča ali iz kakšnega drugega vzroka, ki se ne tiče same stvari. Tožnica, ki je v drugem postopku spremenila tožbo in tam zahtevala razveljavitev sodne poravnave, sprememba tožbe pa ni bila dopuščena, se zato v drugem postopku ne more sklicevati na pravočasnost tožbe ob upoštevanju določb o pretrganju zastaranja.
ZGD-1 člen 395, 395/1, 397, 397/1, 501, 501/1, 522.
družba z omejeno odgovornostjo - tožba na izpodbijanje sklepa skupščine - napoved družbenika o nameravani vložitvi tožbe
Sodišče je pri presoji razlogov za izključitev družbenika na podlagi sklepa skupščine vezano le na tiste stvarne razloge, ki so bili kot izključitveni razlogi podani v sklicu skupščine oz. na seji skupščine; torej tiste razloge, ki so jih imeli družbeniki na skupščini pred seboj v času, ko so odločali o izključitvi posameznega družbenika iz družbe. Obširni izključitveni razlogi, ki jih je tožena stranka navajala mimo teh razlogov šele v aktualnem pravdnem postopku, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne morejo biti pravno upoštevni, saj gre v konkretnem primeru za presojo pravilnosti in zakonitosti skupščinskega sklepa (prvi odstavek 395. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1), ne pa za izključitev družbenika s tožbo na podlagi tretjega odstavka 501. člena ZGD-1.
umik tožbe - sporočilo o plačilu zneska - utesnitev zahtevka
Umik tožbe mora biti jasen in izrecen in na dejstvo, da bi lahko šlo za umik tožbe ne more sodišče sklepati samo na podlagi nekih okoliščin, kot je npr. sporočilo o plačilu zneska.
Uredba Komisije (ES) št. 189/2006 z dne 2. februarja 2006 v zvezi s ponudbami za uvoz sirka v okviru natečaja, razpisanega v Uredbi (ES) št. 2094/2005 člen 18.
predlog za izvršbo na podlagi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov - izdaja potrdila o evropskem nalogu za izvršbo nespornih zahtevkov z uporabo standardnega obrazca - potrdilo o izvršljivosti - Uredba (ES) 1896/2006 - Uredba (ES) 805/2004
V konkretnem primeru je namreč upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov; torej na podlagi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov, ne pa na podlagi evropskega plačilnega naloga.
Pritožbena navedba, da se obdolženec preživlja izključno z izvrševanjem kaznivih dejanj premoženjske narave in da do premoženjske koristi prihaja z izsiljevanjem, nima podlage v podatkih kazenskega spisa. Obdolženec je bil namreč spoznan za krivega storitve enega kaznivega dejanja izsiljevanja ter nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije, pri čemer pogojne obsodbe, ki je izbrisana iz kazenske evidence, ni mogoče upoštevati, saj bi bil v nasprotnem primeru izbris obsodb iz kazenske evidence brez pomena.
osebni stečaj - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju – odpust dolga v osebnem stečaju
Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tistem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Stranka kolektivne pogodbe je upravičen predlagatelj postopka v kolektivnem delovnem sporu, v katerem se predlog nanaša na izvrševanje kolektivne pogodbe oziroma na ugotovitev kršitve kolektivne pogodbe, in ji ni treba izkazati, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Slednjega mora izkazati le tisti predlagatelj, ki ni stranka kolektivne pogodbe.
ZPP člen 105, 339, 339/1, 354, 354/1, 365, 365/3, 366. ZIZ člen 15, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi – popolnost ugovora – razumljivost ugovora - zavrženje
Za razumljivost in popolnost ugovora zoper sklep o izvršbi, kamor sodi tudi opredelitev sklepa, ki se z ugovorom izpodbija, ni nujna navedba datuma in opravilne številke sklepa, temveč je bistvena opredelitev podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, katero odločbo stranka izpodbija.
Pri vračilu štipendije na podlagi sklenjene izvensodne poravnave, s katero je dogovorjeno obročno plačilo, gre za obročno odplačilo dolga, ki zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, ki začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel tožnik (štipenditor) pravico terjati izpolnitev obveznosti.
Postopanje sodišča, ki ni odločilo o zavrnitvi tožničinih dokaznih predlogov (postavitev novega sodnega izvedenca), je v nasprotju z določbo 287. člena ZPP, ki sodišču nalaga obrazložene odločitve o vseh dokaznih predlogih strank. Vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ker pogoji za postavitev novega sodnega izvedenca (pridobljeno izvedensko mnenje sodnega izvedenca je jasno, popolno in skladno s samim seboj ter razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, v zvezi s podanimi tožničinimi pripombami so dana pojasnila sodnega izvedenca), niso bili izpolnjeni.
ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-a, 12, 157, 164, 249, ZUP člen 235, 235/1.
družinska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Družinska pokojnina se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevi dalje in največ šest mesecev za nazaj.