redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu III. kategorije začne teči šele, ko delodajalec prejme mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožnik ni imel sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem je delal, iz odločbe o razporeditvi na to delovno mesto pa tudi ni mogoče sklepati, da bi prejemal enako plačo kot predhodnik na tem delovnem mestu, je tožnik upravičen do plače, kot mu je bila ustno določena oziroma odrejena računovodstvu tožene stranke za izplačilo.
Nejasno pogodbeno določilo je le tisto določilo, katerega pomen je med strankama sporen in katerega pomena ni mogoče enopomensko opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v 2. odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo kakšnih drugih metod razlage.
sklep o stroških postopka – revizija zoper odločitev o glavni stvari – nesuspenzivni učinek
Ker vložena revizija kot izredno pravno sredstvo nima suspenzivnega učinka in ker ZPP tudi nikjer drugje ne določa, da je vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari ovira za odločitev o stroških postopka kot stranski terjatvi, v obravnavanem primeru vložena revizija zoper odločitev o glavni stvari tudi ni ovira za izdajo posebnega sklepa o stroških postopka in za odločanje pritožbenega sodišča o pritožbi zoper tak stroškovni sklep.
ZPP člen 105, 339, 339/1, 354, 354/1, 365, 365/3, 366. ZIZ člen 15, 58, 58/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi – popolnost ugovora – razumljivost ugovora - zavrženje
Za razumljivost in popolnost ugovora zoper sklep o izvršbi, kamor sodi tudi opredelitev sklepa, ki se z ugovorom izpodbija, ni nujna navedba datuma in opravilne številke sklepa, temveč je bistvena opredelitev podatkov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, katero odločbo stranka izpodbija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061915
ZGD-1 člen 8, 545, 545/1, 547. OZ člen 433. ZMZPP člen 2, 12, 12/1, 12/2, 17.
koncern – obvladujoča družba - kvalificirani dejanski koncern - prevzem premoženjske celote - ugotavljanje vsebine tujega prava - uporaba prava glede pravnega položaja pravne osebe – teorija inkorporacije – navezne okoliščine – kriterij najtesnejše zveze
ZGD ne izpostavlja avtomatične odgovornosti obvladujoče družbe za obveznosti odvisne družbe, saj je odvisna družba kljub temu pravno samostojna družba.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja sporne protiterjatve, temveč prisilni izvršitvi terjatve.
ZPP člen 242, 242/3. ZIPRS0809 člen 22, 22/1, 22/1-2, 22/3, 22/3-2.
stroški postopka – stroški priče – paricijski rok
Določba ZIPRS0809, da so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani z ZIPRS0809 in znašajo trideset dni, ne velja za pravnomočne sodne in dokončne upravne odločbe in poravnave, tako da je sodišče prve stopnje toženi stranki (Republiki Sloveniji) utemeljeno naložilo , da priči povrne stroške prihoda na sodišče v osmih dneh.
Pritožbena navedba, da se obdolženec preživlja izključno z izvrševanjem kaznivih dejanj premoženjske narave in da do premoženjske koristi prihaja z izsiljevanjem, nima podlage v podatkih kazenskega spisa. Obdolženec je bil namreč spoznan za krivega storitve enega kaznivega dejanja izsiljevanja ter nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije, pri čemer pogojne obsodbe, ki je izbrisana iz kazenske evidence, ni mogoče upoštevati, saj bi bil v nasprotnem primeru izbris obsodb iz kazenske evidence brez pomena.
življenjsko zavarovanje – odkupna vrednost police – zastavni upnik – zastava življenjskega zavarovanja
V konkretnem primeru je bila polica življenjskega zavarovanja sklenjena za obdobje 25 let, kar pomeni, da je zavarovanka na podlagi sklenjene pogodbe pridobila upravičenje do izplačila zavarovalne vsote po izteku navedenega obdobja, če se zavarovalni rizik (smrt zavarovanke) v tem času ne bi zgodil. Ker gre v tem primeru tako za pogodbo, ki preneha tudi ob doživetju zavarovanke dogovorjene časovne dobe, zato ne gre za primer, ki ga ureja 954. člen ZOR v smislu enostranskega upravičenja sklenitelja življenjskega zavarovanja za odkup zavarovalne police.
Po svoji pravni naravi pomeni zastava police življenjskega zavarovanja zastavo terjatve, ki iz te police izhaja. Dokler terjatev, ki je ponujena v zavarovanje, še ni zapadla, zastavni upnik kljub izpolnitvi pogoja za uveljavljanje zastavne pravice, kot izhaja iz zastavne pogodbe (neplačilo obveznosti zastavnega dolžnika), svoje zastavne pravice ne more uspešno uveljavljati od dolžnika zastavljene terjatve.
ZDR člen 126, 127, 142. ZOFVI člen 119, 121, 121/1, 121/1-1, 121/1-4, 124. ZPDJVZ člen 12, 12/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
javni uslužbenec – plača – količnik za obračun plače – dodatki – vzgoja in izobraževanje – delo v povečanem obsegu
Tožnica je bila za polni delovni čas zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov, na delovnem mestu predavateljice pa je opravljala delo v povečanem obsegu. Za to delo se je količnik za obračun plače določil na podlagi 1. odst. 12. čl. ZPDJVZ, tako da so se učne ure vrednotile enako kot učne ure, opravljene med polnim delovnim časom, le da brez dodatkov za delovno dobo, mentorstvo in fizične obremenitve. Z upoštevanjem teh dodatkov se vrednotijo le učne ure, ki so opravljene med polnim delovnim časom.
ZDDO člen 72. ZJU člen 24. ZDR člen 206. ZOR člen 154, 376. OZ člen 131, 352.
zastaranje - reparacija - plača - prikrajšanje pri plači - dokončna in pravnomočna odločba
Čeprav je tožnica v sporu glede sklepa o razrešitvi z dne 1. 3. 1999 uspela, to nima neposrednega vpliva na veljavnost kasnejših odločb o razporeditvi oziroma o določitvi plače. Ker so te kasnejše odločbe postale dokončne in pravnomočne in je tožnica na njihovi podlagi prejemala plačo, do višje plače za to obdobje ni upravičena.
Ker je izplačevanje delne invalidske pokojnine pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, se tožnici, ki je bila do pričetka dela s skrajšanim delovnim časom v obvezno zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom dalje, in ne od dneva priznanja pravice do delne invalidske pokojnine dalje, kot neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
Pri vračilu štipendije na podlagi sklenjene izvensodne poravnave, s katero je dogovorjeno obročno plačilo, gre za obročno odplačilo dolga, ki zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, ki začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel tožnik (štipenditor) pravico terjati izpolnitev obveznosti.
ZPIZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-a, 12, 157, 164, 249, ZUP člen 235, 235/1.
družinska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Družinska pokojnina se osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevi dalje in največ šest mesecev za nazaj.
Postopanje sodišča, ki ni odločilo o zavrnitvi tožničinih dokaznih predlogov (postavitev novega sodnega izvedenca), je v nasprotju z določbo 287. člena ZPP, ki sodišču nalaga obrazložene odločitve o vseh dokaznih predlogih strank. Vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ker pogoji za postavitev novega sodnega izvedenca (pridobljeno izvedensko mnenje sodnega izvedenca je jasno, popolno in skladno s samim seboj ter razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, v zvezi s podanimi tožničinimi pripombami so dana pojasnila sodnega izvedenca), niso bili izpolnjeni.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 81, 81/1. ZPP člen 199, 201.
zavarovanje dokazov
Dokazni predlog za odreditev hrambe SMS in MMS sporočil mobilne telefonije ni pravno pomemben za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, temveč je lahko pomemben le za ugotovitev vzroka začasne nezmožnosti za delo. Iz tega razloga je v sporu, v katerem delodajalec (tožnik) uveljavlja le ugotovitev začasne nezmožnosti za delo, predlog za zavarovanje tega dokaza, podan s strani zavarovanke (stranskega intervenienta na strani tožene stranke – zavoda) neutemeljen.