• Najdi
  • <<
  • <
  • 18
  • od 19
  • >
  • >>
  • 341.
    VSL Sklep IV Cp 1296/2025
    3.9.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ŠOLSTVO
    VSL00088056
    ZUOPP-1 člen 2, 32, 34. DZ člen 151, 154, 170, 171.
    nepravdni postopek - nadomestitev soglasja starša - otrok s posebnimi potrebami - varovanje otroka s posebnimi potrebami - zavrženje predloga - usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - omejitev starševske skrbi - korist mladoletnega otroka - največja korist otroka - ogroženost otroka - izjava otroka - trajanje ukrepa - načrt pomoči družini in otroku - nadzor nad izvajanjem starševske skrbi - psihično nasilje - neopredelitev do odločilnih dejstev - razveljavitev sklepa
    Odločitev o vključitvi v ustrezen CUDV ni prepuščena volji posameznega starša. Zakon določa obvezno vključitev otrok v izobraževanje, zato se v teh primerih ne postavlja vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasje za vključitev v določen CUDV, za kar se zavzemajo pritožniki, saj so starši dolžni vključiti otroka v CUDV, kot sledi iz odločbe oziroma kot jim nalaga odločba. Sodišče v nepravdnem postopku zato v konkretnem primeru ni imelo podlage, da odloča o nadomestitvi soglasja očeta za premestitev mladoletne A. A. v CUDV, ker so starši dolžni deklico vpisati v tisti CUDV, ki je določen v odločbi ZRSŠ. Če se starši odločbe ne bi držali, zakon CUDV usmerja na obvestilo Inšpektoratu za šolstvo, torej na postopek o prekršku.

    Starši lahko sami odločajo o vseh vprašanjih v zvezi z otroci, vendar na način, da skrbijo za korist otroka. Varstvo otrokovih koristi pomeni med drugim skrb za otrokovo življenje in zdravje, vzgojo, varstvo in nego otroka, pa tudi nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje, zastopanje in preživljanje ter upravljanje njegovega premoženja. Država izvede ukrepe za varstvo koristi otroka le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je ne izvajajo v korist otroka. Kadar na predlog upravičenega predlagatelja ali pa po uradni dolžnosti sodišče ugotovi, da je otrok zaradi ravnanja staršev ogrožen, ker je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, ki se kaže lahko na telesnem ali duševnem zdravju ali pa razvoju otroka, izreče ukrep za zaščito otroka trajnejše narave, s katerim poseže v starševsko skrb, da bi glede na stopnjo in način ogroženosti otroka zavaroval njegove koristi.
  • 342.
    VDSS Sodba Pdp 268/2025
    3.9.2025
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00088992
    ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/2. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 350, 350/2.
    nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - primerna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
    Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo primerno denarno odškodnino. Pri odmeri odškodnine je ustrezno upoštevalo tako načelo individualizacije odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine (drugi odstavek 179. člena OZ). Upoštevalo je intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter vse konkretne okoliščine, ki so podane pri tožniku, kot tudi sodno prakso v podobnih primerih.
  • 343.
    VDSS Sklep Psp 54/2025
    3.9.2025
    INVALIDI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO VARSTVO
    VDS00088792
    Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 3, 3-1. ZPIZ-2 člen 126, 126/3, 181, 181/6, 194. URS člen 50. ZPP člen 355, 355/1.
    nadomestilo za invalidnost - vračilo preplačila ZPIZ - III. kategorija invalidnosti - sprememba - delovno mesto - ustavitev izplačevanja nadomestila
    Za presojo je bistveno vprašanje, ali tožniku eno leto po dokončnosti odločbe z dne 12. 6. 2019 dejansko ni bilo zagotovljeno delo s krajšim delovnim časom od polnega po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti in v zvezi s tem torej, ali je tožnik do 1. 10. 2020 (tj. v roku enega leta) kadarkoli opravljal delo skladno z novo odločbo. Zlasti je relevantno vprašanje ali je tožnik takšno delo opravljal v mesecu septembru 2020, glede katerega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. V kolikor se bo ugotovilo, da je tožnik v relevantnem letu kadarkoli opravljal delo v skladu z odločbo z dne 12. 6. 2019, potem je še vedno upravičen do delnega nadomestila.
  • 344.
    VSL Sklep II Cp 1086/2025
    3.9.2025
    MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00087862
    ZPP člen 5, 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 15, 272, 272/1.
    začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - novinarski prispevek - zadeve splošnega pomena - namen informiranja javnosti - poseg v čast in dobro ime - objektivna žaljivost - resničnost objavljenih informacij - dvom v verodostojnost - dolžna skrbnost novinarja - kodeks novinarske etike - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kršitev pravice stranke do izjave - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
    Prvostopenjsko sodišče je verjetnost resničnosti vsebine prispevkov (in posledično tudi posnetkov, ki so predstavljali "kronski vir" teh prispevkov) utemeljilo kar na njihovi vsebini, tako da je v obrazložitev sklepa preprosto vneslo navedbo novinarke iz posnetka, ki trdi, da resničnost dejstev potrjujejo tudi drugi viri informacij. Obširno povzemanje (citiranje) vsebine prispevkov ne zadošča za obrazložitev sodišča, da je novinarka opravila razumen obseg raziskovanja z uporabo kredibilnih virov, na podlagi katerega je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost dejstev iz objavljenih prispevkov.

    Tožnica je argumentirano oporekala verodostojnosti informacij iz posnetkov in v tožbi izpostavila več okoliščin, s katerimi je bila novinarka pred objavo seznanjena in ki bi lahko zamajale avtoriteto navedenega vira informacij in vplivale na vprašanje, ali je novinarka v konkretnih okoliščinah primera sploh opravila razumen obseg raziskovanja. Sodišče prve stopnje bi se moralo podrobneje opredeliti do teh tožničinih navedb in pretehtati verjetnost trditev vsake stranke. V kolikor tehtanje verjetnosti trditev ene in druge stranke ne bi uspelo, pa bi sodišče moralo izvesti dokaze, ki (s stopnjo verjetnosti) potrdijo utemeljenost ali neutemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe.
  • 345.
    VSL Sodba II Kp 1456/2020
    3.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00090798
    ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407/2. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3. ZSKZDČEU-1 člen 139.
    neprava obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni obsojencu - odmera enotne kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - tuja sodna odločba - priznanje tuje sodne odločbe - izvršitev tuje sodne odločbe
    Sodišče pri nepravi obnovi kazenskega postopka izreče novo enotno kazen, pri čemer pa upošteva samo obteževalne in olajševalne okoliščine, ki so bile že upoštevane pri odmeri kazni v rednih postopkih.

    Razumni in pravilni so tudi razlogi sodišča prve stopnje, da v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP ni možna sprememba pravnomočne sodbe, ki je ni izreklo sodišče Republike Slovenije, temveč sodišče v tuji državi članici EU. Skladno s 139. členom ZSKZDČEU-1 domače sodišče ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v predmetnem postopku neprave obnove upoštevati tudi s tujo sodbo obsojencu izrečeno kazen treh let in šestih mesecev zapora.
  • 346.
    VSL Sklep II Cp 1551/2025
    3.9.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00087952
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
    sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - ogrožanje življenja in zdravja - blodnjavost - neobrazložena pritožba - izločitev sodnika - izločitev izvedenca - izločitev odvetnika
    Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča prve stopnje v 12. točki obrazložitve, da nezdravljene rane na telesu ob higienski zanemarjenosti lahko privedejo do hudih okužb in celo do življenjsko ogrožajoče sepse in ker zdravljenja na infekcijski kliniki ni bilo mogoče izvajati zaradi pritožnikove agresije do osebja in blodnjavih idej, da ga tepejo, je bila njuno potrebna premestitev na oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike zaradi umiritve psihotične simptomatike. Ob takšnih okoliščinah je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je zdravljenje zadržanega mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kjer je edino mogoče zagotoviti stalen nadzor, nego in intenzivno zdravljenje ulkusov na nogah, pa tudi zdravljenje psihotične motnje in prilagajanje terapije ter spremljanje zdravstvenega stanja vse do ustrezne umiritve blodnjave motnje, ker bi bila sicer v nasprotnem primeru zdravje pritožnika in življenje hudo ogrožena.
  • 347.
    VDSS Sodba Pdp 259/2025
    3.9.2025
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00088802
    OZ člen 147, 147/1. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 243, 337, 337/1.
    odškodninska odgovornost delavca - bančna transakcija - bančna uslužbenka - povrnitev škode, ki jo je pri delu povzročil delavec
    Toženka je odgovorna za celotno škodo, ki je nastala tožnici zaradi toženkinega ravnanja, saj je tožnica dokazala, da je morala komitentoma na podlagi dogovorov o uskladitvi stanja na varčevalno hranilni knjižici povrniti vsa manjkajoča sredstva na njunih varčevalno hranilnih knjižicah. Pravno nepomembno je, da pri navedenih transakcijah za prenos 13.000,00 in 13.500,00 EUR ni šlo za dviga, temveč za interna prenosa, prav tako na pravilnost odločitve ne vpliva, ali si je denar prisvojila toženka.
  • 348.
    VSM Sklep IV Kp 27277/2021
    3.9.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00087594
    ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/4, 12/4-5, 12/7. ZKP člen 133, 369, 369/4.
    izvrševanje kazni zapora - zapor ob koncu tedna - vikend zapor - zaposlenost - osebnostna urejenost obsojenca - spremenjene okoliščine - izvrševanje preostanka izrečene kazni v zaporu
    Drži sicer izvajanje pritožbe, da je sodišče prve stopnje bilo s pogodbo o zaposlitvi obsojenca seznanjeno ob izreku sodbe, prav tako z ostalimi okoliščinami, na katere opozarja zagovornik, vendar pri tem prezre, da so se v času po pravnomočni sodbi spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na način prestajanja kazni zapora. Namen prestajanja kazni zapora ob koncu tedna po 12. členu ZIKS-1 je namreč, da osebnostno urejen obsojenec, ki je zaposlen, še naprej dela. Sodišče prve stopnje je zato v 17. in 18. točki izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da obsojenec ne izpolnjuje temeljnega pogoja iz prve alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, ker ni zaposlen, prav tako je neustrezna njegova osebna urejenost, saj beg iz zapora predstavlja resno kršitev načina prestajanja kazni (pa čeprav v drugi kazenski zadevi), kar je obsojencu glede na njegovo obsežno predkaznovanost zagotovo bilo znano. Zato so vsa ostala pritožbena izvajanja, ki sodišču prve stopnje očitajo napačno odločitev in predlagajo, da obsojenec preostanek izrečene zaporne kazni prestaja z načinom prestajanja kazni zapor ob koncu tedna, neutemeljena.
  • 349.
    VDSS Sklep Psp 152/2025
    3.9.2025
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDS00088789
    ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.
    socialni spor - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
    Predlogu za odložitev izvršitve izpodbijanega upravnega akta je mogoče ugoditi le v primeru, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tožnik ni dokazal, da je izpolnjen navedeni pogoj za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožnik namreč ni izkazal nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.

    Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v upravnem aktu. O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.
  • 350.
    VSL Sodba I Cpg 267/2024
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00087761
    ZPP člen 212, 287, 287/1, 339, 339/1.
    dokazni sklep - pomanjkljivosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo
    Očitek, da sodišče prve stopnje ni odločilo o izvedbi dokaznega predloga z izvedencem, meri na pomanjkljivost dokaznega sklepa, ki lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v zvezi s katero bi morala pritožnica izkazati ne le obstoj kršitve procesnih pravil, ampak tudi verjetnost njenega vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe v konkretni zadevi (prvi odstavek 339. člena ZPP).
  • 351.
    VSL Sklep I Ip 689/2025
    2.9.2025
    IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00087799
    ZIZ člen 38, 38/5, 40, 40/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/2, 43, 43-5.
    izvršilni stroški - potrebni stroški za izvršbo - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti
    V primeru, ko odvetnik storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev. Pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je sicer potrebna, saj mora upnik predložiti k predlogu za izvršbo potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova, stroški za samo odvetniško storitev pa ne, ker se ta storitev povezuje s storitvijo odvetnika v zvezi s sestavo predloga za izvršbo in njegovo pripravo, ni bila pa opravljena kot samostojna storitev.
  • 352.
    VSL Sklep I Cpg 255/2025
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00088671
    ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 202, 205, 208. ZGD-1 člen 623, 623/1, 623/3, 623/3-2, 623/6.
    delitev družbe - izčlenitev - pravno nasledstvo v pravdi - vstop naslednika v pravdo - prenos premoženja - univerzalno pravno nasledstvo v zvezi s prenesenim premoženjem
    Ker prenosna družba z izčlenitvijo ne preneha in še naprej obstaja kot pravna oseba ter ima zato še naprej sposobnost biti stranka pravdnega postopka, prevzemna družba v njen procesni položaj v pravdi ne more vstopiti avtomatično. Pravila ZPP dopuščajo, da pravni naslednik pravne osebe prevzame pravdo, ne da bi bilo za to potrebno soglasje nasprotne stranke, zgolj v primeru prenehanja pravne osebe (205. in 208. člen ZPP).

    Prenos dela premoženja od prenosne na prevzemno družbo pomeni odtujitev dela premoženja. Nedvomno pomeni tudi ločitev procesne in stvarne legitimacije, če do prenosa premoženja pride med pravdo. Zato se lahko po drugem odstavku 190. člena ZPP pravda s prevzemno družbo nadaljuje samo, če v to privolita obe stranki.
  • 353.
    VSM Delna sodba in sklep I Cp 592/2025
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSM00088645
    ZVPot člen 23, 24. OZ člen 346, 352, 352/3, 366. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/3.
    ničnost kreditne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage prava EU - neposredni učinek direktive - prekinitev postopka
    Zmotno je stališče toženke, da se je toženec najkasneje v letu 2015 moral zavedati, da je prevzel valutno tveganje in ko je že bilo ustanovljena civilna iniciativa združenje Frank, saj se je stališče o morebitni ničnosti takih kreditov prvič pojavilo šele v letu 2022 z odločbo VSRS II Ips 18/2022 z dne 21. 12. 202 in II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023, saj pred tem oblikovana sodna praksa teh zahtevkov ni priznavala, od samih oškodovancev pa ni mogoče pričakovati oz. zahtevati, da vlagajo tožbe na "zalogo", za primer če se bo sodna praksa spremenila, niti se ni mogel (glede na spreminjajočo sodno prakso vrhovnega sodišča) obrniti na pravnega strokovnjaka, ki bi mu podal pravno diagnozo njegovega položaja v luči načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), glede ničnosti potrošniške pogodbe zaradi kršitve tega načela ter rojstva kondikcijske tožbe.
  • 354.
    VSL Sklep II Kp 2865/2022
    2.9.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00087533
    ZKP člen 52.
    zasebna kazenska tožba - pravočasnost zasebne tožbe - procesna predpostavka - dejansko vprašanje
    Sodišče druge stopnje pripominja, da je procesnopravno stališče prvostopenjskega sodišča v točki 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da o pravočasnosti vložitve zasebne tožbe kot procesni predpostavki ni odločalo, ker se navezuje na ključno dejansko vprašanje psihičnega stanja zasebne tožilke v času sklenitve predmetne prodajne pogodbe, napačno: sodišče prve stopnje bi pred presojo obstoja potrebnega dokaznega standarda moralo, v skladu s podatki spisa, ugotoviti, ali je bila zasebna tožba vložena znotraj predpisanega roka, pri čemer bi moralo izhajati iz zatrjevanega dejstva, da je zasebno tožbo vložila skrbnica zasebne tožilke iz razloga njene psihične nesposobnosti.
  • 355.
    VSL Sklep I Ip 711/2025
    2.9.2025
    IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00087791
    ZIZ člen 13, 38, 38/5, 40, 40/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43, 43-5.
    izvršilni stroški - pribava listin - potrebnost izvršilnih stroškov - samostojna storitev odvetnika - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - poizvedbe - dejanski stroški - jezikovna razlaga
    OT v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev.

    Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške, potrebne za izvršbo, vendar pa to še ne pomeni, da je dolžnik dolžan povrniti upniku vse stroške, temveč le tiste, ki so upniku dejansko nastali do vložitve predloga za izvršbo in jih je upnik izkazal in obseg tistih odvetniških stroškov, ki so v fazi vložitve predloga za izvršbo potrebni. Pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je sicer potrebna, saj mora upnik predložiti k predlogu za izvršbo potrdilo o izvršljivosti izvršilnega naslova, stroški za samo odvetniško storitev pa ne, ker se ta storitev povezuje s storitvijo odvetnika v zvezi s sestavo predloga za izvršbo in njegovo pripravo in ni bila opravljena kot samostojna storitev.

    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za potreben strošek le takrat, kadar je ta povzročil nastanek dejanskih stroškov v zvezi s poizvedbami, vendar pa nasprotno kot odločbi VSC I Ip 460/2016 in VSM I Ip 343/2023 meni, da ne predstavlja podlage za (dodatno) nagrado pooblaščencu upnika, saj je ta storitev že zajeta v nagrado za sestavo predloga za izvršbo. Tolmačenje, kot ga zastopa upnik v pritožbi bi lahko pomenilo, da bi bil odvetnik ob vložitvi predloga za izvršbo, poleg nagrade za sestavo predloga za izvršbo, upravičen tudi do drugih nagrad v zvezi s storitvami, do katerih je lahko upravičen le takrat, ko predstavljajo samostojne storitve.
  • 356.
    VSC Sklep III Kp 67772/2024
    2.9.2025
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00088458
    ZKP člen 83, 148.
    izločitev dokazov - ogled - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - razlogi za sum

    Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom 6. točke izpodbijanega sklepa, in sicer, da so bili po prejemu fotografij domnevne prepovedane droge marihuane podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, zaradi česar je morala policija vse ukreniti vse potrebno po 148. členu ZKP.

    Nadalje niti iz samega predloga za izločitev dokazov niti iz pritožbe ne izhaja ustrezna obrazložitev, na podlagi česa zagovornik sklepa, da naj bi bila v konkretni zadevi pravzaprav opravljena hišna preiskava. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je oče obdolženca, A. A., prinesel prepovedno drogo na verando stanovanjske hiše, čemur obramba utemeljeno ne nasprotuje oz. ne izpodbije.

    Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov niti v delu, ko se je prvostopenjsko sodišče glede zakonske podlage za postopanje policistov v obravnavanem primeru sklicevalo tudi na določbo 53. člena ZPPol, skladno s katerim smejo policisti brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore, če imetnik stanovanja to dovoli (lastništvo se torej ne zahteva) in je tako tudi tem zaključkom o uporabi določbe 53. člena ZPPol potrebno pritrdi. Poudarjanje pritožbe, da policistom vstopa ni dovolil lastnik nepremičnine, je tako brezpredmetno.

  • 357.
    VSL Sklep I Cpg 360/2025
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00088136
    ZPP člen 14, 206, 206/2.
    predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - kazenski postopek - kaznivo dejanje - obstoj kaznivega dejanja - identično dejansko stanje - isti historični dogodek - razlogi za prekinitev postopka - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
    Pravila iz drugega odstavka 206. člena ZPP ni mogoče razširiti na primere, ko pravdno in kazensko sodišče rešujeta identično dejansko stanje.

    Sodišče lahko o tožbenem zahtevku odloči tako v primeru, če je tožnik, kot takratni zakoniti zastopnik toženke in stečajnega dolžnika, s sklenitvijo zatrjevanega dogovora storil kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1, kot v primeru, če kaznivega dejanja ni bilo. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od ugotovitve, ali je tožnik ravnal na način, ki je hkrati kaznivo dejanje.
  • 358.
    VSM Sodba I Cp 509/2025
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00088738
    OZ člen 15, 50, 50/1, 86. ZPP člen 358, 358-4. ZZK-1 člen 46, 46/1.
    navidezna pogodba (simulirana pogodba) - notarski zapis - posojilna pogodba - izigranje upnikov - sprememba izpodbijane sodbe - ničnost pogodbe
    Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta pravdni stranki sklenili navidezno pogodbo, katero sta sicer sklenili v pravilni obliki - notarskem zapisu, saj je šlo za pogodbo med zakoncema, namen katere pa je bil zgolj izigrati upnike oz. zaščititi nepremično premoženje, saj se zaradi vpisane hipoteke iz premoženja tožnice ne bodo mogli poplačati.

    Sodišče druge stopnje je iz izreka izpustilo del tožbenega zahtevka "na podlagi katere bo naslovno sodišče zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Lendavi naložilo oziroma odredilo izbris hipoteke, ki izhaja iz notarskega zapisa SV 662/11, z dne 14. 10. 2011, notarke A. A.", saj se vpis v zemljiško knjigo opravi na predlog stranke in ne sodišča (prvi odstavek 46. člena ZZK-1), slednje pa na samo vsebino izreka sodbe ni vplivalo.
  • 359.
    VSL Sodba I Cp 1828/2024
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00087983
    ZOZP člen 7. ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-14.
    regresni zahtevek zavarovalnice - nesporen temelj - dokaz z izvedencem - zaslišanje pravdne stranke - nepristranskost izvedenca - vabilo za zaslišanje stranke - neopravičen izostanek z naroka - zakonske zamudne obresti
    Sodišče prve stopnje ni navedlo nobenih materialno pravnih določb, na podlagi katerih je odločalo, a vendar po drugi strani v sodbi govori o regresnem zahtevku (ki ga ima zavarovalnica po 7. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu), pri čemer pa temelj med pravdnima strankama niti ni bil sporen, kar pomeni, da ga ni treba dokazovati.
  • 360.
    VSL Sklep I Cpg 37/2025
    2.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00088091
    ZPSPP člen 28, 29, 29/2, 29/3. ZPP člen 433, 435, 435/2, 436, 436/2. URS člen 22.
    najem poslovnih prostorov - prenehanje najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - krivdni razlogi - zamuda s plačilom najemnine - izjava o odstopu - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb o plačilnem nalogu - izpraznitveni nalog - izdaja plačilnega naloga - mandatna tožba - ugovor zoper plačilni nalog - postopek ugovora zoper plačilni nalog - obrazloženost ugovora - navajanja dejstev in dokazov - pravna naziranja strank - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - vsebinsko odločanje o zahtevku - vsebinska obravnava vloge
    Materialno pravo je z vidika pravdnega uspeha strank enako pomembno kot dejanska podlaga spora. Razlike med dejstvi in dokazi na eni strani ter pravnimi pravili na drugi strani zato ni niti v zvezi s pravico do izjavljanja (in v zvezi s tej pravici odgovarjajočo obveznostjo sodišča do opredelitve), ki se nanaša(ta) tudi na izražanje pravnih naziranj. Ker je tako, toženkine meritorne obrambe ni mogoče omejiti na dejansko podlago spora (negatio, exceptio), temveč se lahko toženka brani (tudi izključno) z utemeljevanjem nesklepčnosti tožbe oziroma nasprotovanjem tožničinim pravnim zaključkom.

    V primeru mandatne tožbe ni nič drugače. Obrazloženosti ugovora zoper plačilni oziroma izpraznitveni nalog zato ni pravilno omejevati na primere, ko je ugovor oprt na trditve in dokaze o takšnih dejstvih, ki so pravno pomembna tudi po prepričanju nasprotne stranke ali sodišča, temveč je treba toženki dopustiti možnost, da ga utemeljuje (lahko tudi izključno) na nasprotovanju pravnim zaključkom tožnice. Ker se plačilni oziroma izpraznitveni nalog izda brez predhodne kontradiktorne obravnave (433. člen ZPP) in ker ga lahko toženka izpodbija samo z obrazloženim ugovorom, bi bila drugačna razlaga obrazloženosti ugovora iz drugega odstavka 435. člena ZPP v neskladju s toženkino pravico do izjave.
  • <<
  • <
  • 18
  • od 19
  • >
  • >>