Določilo 106. čl. je namenjeno realizaciji terjatve, zlasti v zvezi z zavarovanjem še nezapadlih občasnih dajatev, v fazi oprave izvršbe, zato sodišče na podlagi tega določila ne more dovoliti izvršbe občasnih, še nezapadlih dajatev.
ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-1, 4, 4/1, 4/2, 4/2-1. ZPPSL člen 111, 111/1, 137, 111, 111/1, 137.
prisilna izterjava sodne takse - stečaj
Tožnikova taksna obveznost je nastala pred začetkom stečaja. Glede na določilo 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka od stečajnega dolžnika ni možno prisilno izterjevati terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, temveč je treba takšno terjatev prijaviti v stečaju, zato tudi ni možna prisilna izterjava sodne takse.
Če je ugovor zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo neutemeljen, o njem ne odloči sodišče prve stopnje, ampak ga pošlje sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ugovor dolžnika obrazložen, saj je iz vsebine navedb jasno, da se dolžnik upira izpolnitvi upnikove terjatve in v dokaz zatrjevanih dejstev predlaga svoje zaslišanje.
Ker sta pravdni stranki v zavarovalnih pogojih določili način ugotavljanja škode, je za kasko škodo odločilna tista vrednost, izračunana na način, kot je določeno v zavarovalni pogodbi.
Tožnik je ves čas od vložitve zahteve za odkup stanovanja le-to uporabljal in zanj plačeval le neprofitno najemnino. Pravno varstvo je dosegel s prisilno sklenitvijo prodajne pogodbe po kupnini glede na vrednost točke, ki je veljala 30. dan po vložitvi zahteve za odkup, zato ni upravičen še do odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti.
Pritrditi je stališču prvostopnega sodišča, da bi morala pritožnica v predlogu za obnovo postopka navesti tudi "okoliščine, iz katerih bi izhajalo, zakaj podatkov, ki so navedeni v dopisu družbe Igra d.o.o., od te družbe brez svoje krivde ni mogla pridobiti že med prejšnjim postopkom."
ZPSPP člen 23, 23/1, 24, 24/2, 27, 27/1, 23, 23/1, 24, 24/2, 27, 27/1. ZOR člen 568, 568.
najemna pogodba za poslovni prostor - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe
Obveznost plačila najemnine ne ugasne, če najemnik najemne pogodbe za poslovni prostor ne prekine v skladu z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Prekine jo lahko v sporazumu z najemodajalcem, če do sporazuma ne pride, pa tako, da poslovni prostor vrne v takem stanju, kot ga je prejel, pri tem pa mora trpeti še odpovedni rok.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
V kolikor se bo v nadaljevanju postopka pokazalo, da na navedenem naslovu ni nobenih dolžnikovih rubljivih predmetov, tam rubeža sicer ne bo mogoče opraviti, vendar to ne vpliva na dovolitev izvršbe.
Poslovanje stečajnega upravitelja nadzoruje in mu daje navodila predsednik stečajnega senata (2. in 3. odst. 75. člena ZPPSL). V zvezi s predmetno pogodbo bi zato lahko dal stečajnemu upšravitelju navodilo, kako ravnati, predsednik stečajnega senata. Odločil bi z odredbo, o morebitnem ugovoru pa bi odločil stečajni senat. Zoper odločitev stečajnega senata ni pritožbe.
pogodba - razlaga pogodbe - razlaga nejasnih določil v pogodbi
Vprašanje, h kateremu dolgu je tožena stranka pristopila, nujno potrebno presojati skladno z interpretacijskim pravilom 2. odst. 99. člena ZOR, po katerem se pri razlagi spornih določil pogodbe ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, pač pa je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot to glede na okoliščine sklenjene pogodbe ustreza kavzi pogodbe. Teh okoliščin prvostopno sodišče ni presojalo v smislu ugotavljanja vsebine v dogovoru skupno izražene volje pravdnih strank. Pritrditi je zato pritožniku, da bi bil dogovor o poravnavi neobstoječe obveznosti glede na interpretacijo dogovora, kot jo je podalo prvostopno sodišče, povsem brezpredmeten in nepotreben.
Pravna podlaga zahtevkov tožeče in tožene stranke sta gradnja na tujem zemljišču in kupna pogodba z dne 18.2.1964, s katero so stranke uredile vprašanje povrnitve vrednosti zemljišča in hkrati zemljiškoknjižne ureditve lastninske pravice.
Glede izgubljenega dobička že po sami njegovi naravi ni mogoče predložiti neposrednega dokaza. Dokazovati ga je mogoče le tako, da se predložijo dokazi o dobičku v obdobju, ki kar najbolj ustreza obdobju, v katerem naj bi bil zatrjevani dobiček ustvarjen, a ni bil.
Od zneska, prisojenega kot odškodnina za nepremoženjsko škodo tečejo zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ne pa že od izteka 14-dnevnega roka po vložitvi zahteve za plačilo odškodnine pred vložitvijo tožbe.
Toženec utemeljeno izpodbija prisojo odškodnine za drugotožničin strah za moža. ZOR namreč ne priznava denarne odškodnine za strah za drugega, ki vsebinsko predstavlja škodo zunanjega izvora, oziroma škodo posrednega oškodovanca. Poseg zoper neposrednega oškodovanca se lahko reflektira kot škoda na drugih le v primerih iz 201. čl. ZOR, torej kot duševne bolečine ožjih družinskih članov, če nekdo umre ali v primeru posebno težke invalidnosti, medtem ko 200. čl. ZOR ureja le škodo lastnega izvora. Drugotožnici bi torej šla denarna odškodnina za to obliko škode, le če bi utrpela strah zase, kar pa v tožbi niti ni bilo zatrjevano.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene predvidoma nastalih stroškov, kar je sodišče prve stopnje storilo in svojo oceno tudi primerno obrazložilo. Upnik s pritožbo ne izpodbija utemeljenosti ali višine posameznih konkretnih postavk predvidenih stroškov izvršbe, temveč pavšalno oporeka pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Upnikova dolžnost, da vnaprej založi predujem za stroške za opravo izvršbe, je jasno določena v zakonu (2. odst. 38. čl. ZIZ), zato so vsa pritožbena izvajanja o obremenitvi za upnika ter negotovosti uspeha rubeža pravno neupoštevna.
Predpostavka za izdajo vmesne sodbe je, da je tožbeni zahtevek sporen, tako po temelju kot po višini. Da je zahtevek sporen po temelju pomeni, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka po temelju.